Jenisejski Kirgizi (staroturško: 𐰶𐰃𐰺𐰴𐰕:𐰉𐰆𐰑𐰣, Qırğız bodun) so bili starodavno turško ljudstvo, ki je od 3. stoletja pr. n. št. do 13. stoletja n. št. živelo ob zgornjem toku reke Jenisej v južnem delu Minusinske kotline. Srce njihove domovine je bilo gozdnato gorovje Tannu-Ola, v antiki znano kot gorovje Lao ali Kogmen, v današnji Tuvi severno od Mongolije. V različnih obdobjih je bilo del njihovega ozemlja tudi Sajansko gorovje.

Zgodovina thumb|Pogrebne maske, izdelane v poznem obdobju taštiške kulture, ko so Jenisejski Kirgizi prevzemali regijo, 5.-6. stoletje n. št. thumb|Izdelki Jenisejskih Kirgizov thumb|Posoda in oltar Jenisejskih Kirgizov thumb|Poljedelsko orodje thumb|right|Elegeški napis

Jenisejski Kirgizi so bili povezani s kirgiško čaataško kulturo, morda tudi s taštiško kulturo."Xipoliya Yanke Suo Jian Xiajiesi Monijiao" ("Siberian Rock Arts and Xiajiesi's Manicheism") 1998 Gansu Mingzu YanjiuA. J. Haywood, Siberia: A Cultural History, Oxford University Press, 2010, str. 203Christoph Baumer, The History of Central Asia: The Age of the Steppe Warriors, I.B.Tauris, 2012, str. 171 V kitajskih zgodovinskih besedilih se omenjajo kot Džjeguji (結骨), Heguji (紇骨), Hegusi (紇扢斯), Hedžasi (紇戛斯), Huguji (護骨), Čiguji (契骨), Juvuji (居勿) in Šjandžjasi (黠戛斯).Theobald, Ulrich (2012). "Xiajiasi 黠戛斯, Qirqiz" for ChinaKnowledge.de - An Encyclopaedia on Chinese History, Literature and Art Kot Gekuni, Kokuni (鬲昆) ali Džjankuni/Čjenkuni (堅昆) so prvič omenjeni v Zapisih velikega zgodovinarja in Knjigi Hana.Pulleyblank, Edwin G. "The Name of the Kirghiz" in Central Asiatic Journal, Vol. 34, No. 1/2 (1990). Harrassowitz Verlag. str. 98-99 Ime *Qïrğïz < *Qïrqïz< *Qïrqïŕ je verjetno izpeljana iz staroturške besede qïr, ki pomeni sivo barvo konja, s pripono -q(X)ŕ/ğ(X)ŕ ~ k(X)z/g(X)z.Golden, Peter B. (August 2018). "The Ethnogonic Tales of the Türks". The Medieval History Journal, 21(2): 302.

Okoli leta 202 pr. n. št. je Jenisejske Kirgize, na Kitajskem znane kot Gekuni, Hunjuji, Kuši, Dinglingi in Šinliji, podjarmil Modu, ustanovitelj Šiungnujskega cesarstva na Mongolski planoti.Sima Čjan, Zapisi velikega zgodovinarja. Duan Čengši je v svoji knjigi Joujang zazu (Barvita zbirka zgodb z južne strani hriba Jou) zapisal, da sta bila mitološka prednika kirgiškega plemena bog in krava, za razliko od Gokturkov, katerih mitološka prednica je bila volkulja, ali Telejev, katerih mitološka prednika sta bila volk in hči šiungnujskega poglavarja. Izvor Kirgizov je bila podzemna jama severno od gorovja Kuman.ref>Youzang Zazu vol. 4</ref>Lee & Kuang (2017) "A Comparative Analysis of Chinese Historical Sources and Y-DNA Studies with Regard to the Early and Medieval Turkic Peoples", Inner Asia 19. str. 204-205Golden, Peter B. (avgust 2018). "The Ethnogonic Tales of the Türks". The Medieval History Journal, 21 (2): 297-304 Gorovje je bilo prepoznano kot Sajansko gorovje ali Tannu-Ola. Nova knjiga Tanga omenja tudi to, da je bila kirgiška vojska nameščena ob Čingšanu (Modre gore). Kitajsko ime izvira iz turškega imena Kongman, se pravi Kuman, in reke Kem.Kenzheakhmet, Nurlan (2014). "Ethnonyms and Toponyms" of the Old Turkic Inscriptions in Chinese sources". Studia et Documenta Turcologica. II. str. 299 Ko je Gokturško cesarstvo v 8. stoletju n. št. propadlo, so Jenisejski Kirgizi ustanovili svojo uspešno državo po gokturškem vzoru. Sprejeli so orhonsko pisavo Gokturkov ter vzpostavili trgovske vezi s Kitajsko in Abasidskim kalifatom na Bližnjem vzhodu.

Kirgiški kagani Kirgiškega kaganata so trdili, da so potomci kitajskega generala Li Linga, vnuka slavnega generala Li Guanga iz dinastije Han. Li Linga so v 1. stoletju pr. n. št. ujeli Šiungnuji, potem pa je pobegnil. Ker je tudi cesarska družina Li iz dinastije Tang trdila, da izvira od Li Guanga, je bil kirgiški kagan priznan za člana cesarske družine Tang. Cesar Džongdzong iz dinastije Tang jim je rekel: "Vaš in naš narod pripadata istemu predniškemu klanu (Dzong), zato niste kot drugi tujci".

Leta 758 so Ujguri ubili kirgiškega kagana in Kirgizi so postali podložniki Ujgurskega kaganata. Jenisejski Kirgizi so se večino časa upirali ujgurski oblasti. Leta 840 jim je uspelo izropati ujgursko prestolnico Ordu-Balik v dolini Orhona in Ujgure povsem pregnati iz Mongolije. 13. februarja 843 so Kitajci dinastije Tang pri gori Ubij tujce uničujoče porazili vojsko ujgurskega kagana. Jenisejski Kirgizi niso izkoristili priložnosti, da bi kot gospodarji Mongolije nadomestili Ujgure, in so še naprej živeli v svoji tradicionalni domovini kot v prejšnjih stoletjih. Poraz in propad Ujgurskega kaganata sta sprožila množično selitev Ujgurov iz Mongolije v Turfan, Kumul in Gansu, kjer so ustanovili kraljestvi Kočo in Gandžov.

Ko je v začetku 13. stoletja v Mongoliji prišel na oblast Džingiskan, so se mu Jenisejski Kirgizi mirno podredili in bili vključeni v njegov imperij. Neodvisna kirgiška država je bila ukinjena. V času Mongolskega cesarstva je bilo ozemlje Jenisejskih Kirgizov v severni Mongoliji spremenjeno v kmetijsko kolonijo, imenovano Kem-Kemčik. Kublajkan, ustanovitelj dinastije Juan, je skupaj s kolonisti tja poslal tudi mongolske in hanske uradnike, da bi služili kot sodniki v kirgiški in tuvinski regiji.

Džungarji so nekaj Jenisejskih Kirgizov preselili v Džungarski kanat. Ko je dinastija Čing leta 1761 premagala Džungare, so del Džungarov Oeletov deportirali v porečje Nonija na severovzhodu Kitajske (Mandžurija). Skupaj z njimi je bila deportirana tudi skupina Jenisejskih Kirgizov, ki so postali znani kot Fujujski Kirgizi. Kasneje so se večinoma zlili z mongolskim in kitajskim prebivalstvom.Tchoroev (Chorotegin) 2003, p. 110.Pozzi & Janhunen & Weiers 2006, p. 113.

Jezik Jenisejski Kirgizi so bili morda neturškega porekla, vendar maloštevilne neturške besede v njihovem besednjaku niso zadosten dokaz za to trditev, saj so bile morda izposojenke. Domneve o neturškem poreklu tudi ni mogoče povsem izključiti. Napisi Jenisejskih Kirgizov iz 8. stoletja in pozneje so v celoti napisani v turškem jeziku, viri iz obdobja dinastije Tang pa jasno navajajo, da so Kirgizi pisali in govorili jezik, enak ujgurskemu.

Življenjski slog Jenisejski Kirgizi so imeli mešano gospodarstvo, ki je temeljilo na tradicionalni nomadski živinoreji, večinoma konj in goveda, in poljedelstvu. Po kitajskih zapisih so gojili himalajsko rž, ječmen, proso in pšenico. Bili so tudi vešči železarji, izdelovalci nakita, lončarji in tkalci. Njihovi domovi so bili tradicionalni nomadski šotori, na kmetijskih območjih pa koče iz lesa in lubja. Vaška naselja so bila zaščitena z palisadami iz hlodov. Gozdovi so bili vir dragocenega krzna, ki je Jenisejskim Kirgizom omogočilo, da so postali tudi uspešni trgovci. Vzdrževali so trgovske vezi s Kitajsko, Tibetom, Abasidskim kalifatom na Bližnjem vzhodu in številnimi lokalnimi plemeni. Kirgiški konji so bili znani po svoji velikosti in hitrosti. Perzijsko besedilo Hudud al-alam iz 10. stoletja opisuje Kirgize kot ljudi, ki "častijo ogenj in sežigajo mrtve", ter da so nomadi in hkrati lovci.

Sklici

Kategorija:Turška ljudstva Kategorija:Kirgizi