Plasencia () je mesto in občina v Španiji, v severnem delu province Cáceres v avtonomni skupnosti Estremadura. Občina ni del nobenega občinskega združenja z okoliškimi mesti in geografsko meji na občine iz šestih občinskih združenj: Valle del Jerte, La Vera, Monfragüe z okolico, Valle del Alagón, dolina Ambroz in Trasierra - Tierras de Granadilla. Fizično je mesto na vhodu v dolino Valle del Jerte, čeprav ji upravno ne pripada, saj štiri glavna središča v Estremaduri (Badajoz, Cáceres, Mérida in Plasencia) niso del nobenega comarca ali občinskega združenja.
Občinsko ozemlje Plasencie obsega površino 217,94 km² in vključuje mesto Plasencia ter manjše lokalne enote San Gil in Pradochano. Občina ima 39.829 prebivalcev, kar jo uvršča na drugo mesto po številu prebivalcev v provinci Cáceres in na četrto mesto v Estremaduri. Mesto je škofijski sedež lastne škofije in glavno mesto sodnega okrožja št. 4 province. Kot najbolj naseljeno mesto v severni Estremaduri je dom različnih služb generalne državne uprave in vlade Estremadure, ki služijo tako svojim prebivalcem kot prebivalcem številnih sosednjih občin.
Kot mesto ga je leta 1186 ustanovil kastiljski kralj Alfonz VIII. Njegovo ustanovitev so spodbudili vojaško-strateški vidiki med rekonkvisto, saj je bilo mesto le nekaj kilometrov od kastiljskih meja s kraljestvom León na zahodu in muslimanskimi ozemlji na jugu. Mejo z Leónom je na tem območju zaznamovala Ruta de la Plata, pomembna rimska cesta, ki se danes uporablja kot pohodniška pot. Do 19. stoletja je bilo glavno mesto Sexma de Plasencia, skupnosti vasi, ki je pokrivala četrtino sedanje province Cáceres. Čeprav do popisa prebivalstva leta 1960 ni preseglo dvajset tisoč prebivalcev, so se v mestu zgodili pomembni dogodki, kot sta poroka Joanne la Beltraneja med kastiljsko nasledstveno vojno in pobuda za nakup volilne pravice v kastiljskih cortesih, kar je leta 1653 privedlo do ustanovitve province Estremadura.
Gospodarstvo občine temelji predvsem na storitvenem sektorju, v mestu je več kot tisoč komercialnih obratov. Na začetku 20. stoletja je imela občina svojo hranilnico, ki je kasneje postala temelj Caja de Extremadura (pozneje Liberbank in trenutno Unicaja). Turizem je pomemben, saj je njegovo zgodovinsko središče razglašeno za kulturno dediščino, mesto pa ima dva festivala, razglašena za turistično zanimiva: Martes Mayor in Veliki teden. Mesto ima univerzitetni center, povezan z Univerzo v Estremaduri, ki ponuja štiri dodiplomske in en magistrski študij.
Etimologija Toponim mesta izhaja iz gesla, ki ga je njegov ustanovitelj, kralj Alfonz VIII. Kastiljski, dal v grbu, ki ga je mesto prejelo: Ut placeat Deo et Hominibus, latinski izraz, ki pomeni »Ugoditi Bogu in ljudem«. Vendar pa je bilo pred prihodom Alfonza VIII. na tem območju naseljeno mesto, katerega natančno ime ni znano, morda imenovano Ambroz, Ambrosía, Ambracia ali Pagus Ambracensis.Madoz, Pascual (1847). «Ambracia». Diccionario geográfico-estadístico-histórico de España y sus posesiones de Ultramar. tomo II (2ª edición). Madrid: Est. Tipográfico-Literario Universal. p. 241.
Demonim Najpogosteje uporabljen demonim za prebivalce Plasencie je »placentino«. Glede na Slovar španskega jezika ta beseda izhaja iz latinskega Placentīnus in se lahko uporablja kot demonim tako za ekstremadursko občino kot za italijansko mesto Piacenza. Tudi Kraljeva španska akademija priznava izraza »plasentino« in »plasenciano« kot veljavna demonima za ekstremadursko mesto.
Enakoimenske lokacije Na svetu obstajajo še druge lokacije, ki imajo isto ime kot mesto ob reki Jerte. V Španiji obstajata občina Plasencia de Jalón v provinci Zaragoza in vasica Plasencia del Monte v provinci Huesca. V španščini se italijansko mesto Piacenza, s katerim je to mesto v Ekstremaduri pobrateno, pogosto imenuje Plasencia.
Drugo zelo podobno ime je Placencia, občina v Belizeju, ki so jo poimenovali španski raziskovalci in si deli ime z občino Placencia de las Armas v Guipuzconu. Placencia in Plasencia sta lahko homofona v nekaterih španskih narečjih zaradi seseo in ceceo.
V Kanadi je občina Placentia v provinci Nova Fundlandija in Labrador, katere ime izhaja neposredno iz mesta ob reki Jerte. V Kaliforniji obstaja tudi druga Placentia. V Italiji obstaja tudi občina Piacenza, istoimensko glavno mesto regije Emilija - Romanja, v španščini imenovano tudi Plasencia.
Geografija
Mesto je 80 kilometrov od glavnega mesta province. Teren občine je raznolik, z zadnjimi vzpetinami Sierra de Gredos, ki so v nasprotju z Valle del Jerte in prvimi tipičnimi estremadurskimi dehesami. Sierra del Gordo na severu je del gorovja Montes de Traslasierra, katerega najvišja točka je Pico Gordo (998 metrov). Na severovzhodu je Sierra de San Bernabé, veja Sierra de Tormantos, ki na tem območju doseže do 790 metrov. Na jugozahodu je Sierra de Berenguel, kjer izstopa Pico Merengue (655 metrov). Reka Jerte je v spodnjem toku najpomembnejša reka, tik preden se izliva v reko Alagón. Njene vode so zajezene v akumulacijskem jezeru Plasencia. Nadmorska višina se giblje od 998 metrov (Pico Gordo) do 260 metrov vzdolž bregov reke Jerte. Mestno območje leži na 352 metrih nadmorske višine.
Hidrografija
Skoraj celotno ozemlje občine leži znotraj hidrografskih porečij rek Jerte in Alagón, pri čemer je prva pritok druge, ki je nato pritok reke Tajo. Sotočje reke Jerte v reko Alagón je dolvodno od Plasencie v občini Galisteo. Štiri kilometre gorvodno od mesta je rezervoar Plasencia, zgrajen leta 1985 s prostornino 59 hm³, ki uravnava pretok vode skozi mesto in preprečuje poplave. Namen rezervoarja je oskrba prebivalstva s pitno vodo. V občini ni pomembnih vodonosnikov.
Podnebje Po Papadakisovem sistemu podnebne klasifikacije večina ozemlja občine Plasencia spada v celinsko sredozemsko podnebje. V gorovju, ki obdaja Plasencio, podnebje ustreza zmerni sredozemski in hladni sredozemski klasifikaciji. Poletja so v času sončne svetlobe zelo topla in ponoči hladna, zime pa so hladne. V najhladnejših mesecih temperature padejo pod 0 °C, v najbolj vročih mesecih pa le redko presežejo 40 °C. Posledično mesto doživlja manj ekstremnih vročin v primerjavi z drugimi mesti v regiji.
Po Köppen-Geigerjevi klasifikaciji podnebja ima Plasencia subtropsko podnebje s suhimi, vročimi poletji, ki je razvrščeno kot Csa (sredozemsko podnebje).
Podnebje na tem območju je kljub relativni bližini mikroklime Valle del Jerte in bližnjega gorovja Sierra de Gredos podobno podnebju v Estremadurski dehesi, glede na podobno nadmorsko višino. Vendar pa je zaradi vzdolžne orografije gorovja Sierra de Gredos količina padavin večja kot v preostalem delu osrednje planote, čeprav je v absolutnem smislu bolj podobna južni planoti kot gorskim regijam, kot sta dolina Ambroz ali dolina Jerte. Med istim vremenskim dogodkom se lahko pojavijo znatne razlike v padavinah med mestom in občinami le 20 kilometrov severneje. Padavine letno padejo med 800 in 1000 mm, poleti so redke, a nekoliko višje kot v prestolnicah Estremadura.
Narava Rastlinstvo Prvotno rastlinje v regiji je spremenil človekov poseg. Najbolj gozdnato rastlinje je nadomestilo kmetijstvo in pašniki. Trenutni rastlinski pokrov sestavljajo predvsem dehese črničevja (Quercus ilex) in plutovcev (Quercus suber), pa tudi travniki, obvodna vegetacija, namakana zemljišča in urbana flora v parkih in vrtovih.
Oljčni nasadi so predvsem na pobočjih Sierra de Santa Bárbara, razporejeni v terasah, vendar je to območje zdaj močno urbanizirano. Nasadi črničevja so v dehesah, medtem ko so nasadi hrastov plutovcev v severnem delu občine. Nasadi hrastov plutovcev pokrivajo približno 1200 ha in prav tako tvorijo dehese, podobno kot nasadi črničevja. V dehesi Valcorchero so mešana območja črničevja in plutovcev. Pašniki se uporabljajo za živinorejo in pogosto ustrezajo zapuščenim njivam. Grmičevje na tem območju sestavlja predvsem Retama sphaerocarpa s pašniki, ki se uporablja tudi za sezonsko živinorejo.
Obrežno rastlinje sestavljajo predvsem majhni nasadi topolov. Namakalna zemljišča so skoncentrirana predvsem ob bregovih reke Jerte dolvodno od mesta, čeprav je v bližini mestnega središča tudi nekaj družinskih sadovnjakov.
Živalstvo Občinske dehese se uporabljajo kot pašniki za pašo koz, ovac in goveda. V poletnih mesecih selitev živine preseli v hladnejša območja Kastilje in Leóna. Poleg domačih sesalcev so tu tudi divji sesalci, kot so različne vrste voluharjev in poljskih miši, jež in zajec.
Najbolj raznolika skupina so ptice. Občasno velike ptice roparice, kot so sokol selec ali mali orel, ki živijo v narodnem parku Monfragüe in vznožju gorovja Sierra de Gredos, priletijo v Plasencio v iskanju hrane. Najpogostejše vrste ptic so pevci, kot so ščinkavec (Fringilla coelebs), plavček, grilček, iberska sraka (Cyanopica cooki), carar, hribski škrjanec (Lullula arborea), kratkoprsti plezalček (Certhia brachydactyla), rjavoglavi srakoper, enobarvni škorec (Sturnus unicolor), velika sinica, lišček, repnik, domači vrabec, različne vrste kukavic in pozimi gozdni grivar. V občini so prisotne tudi jerebice in prepelice.
Med dvoživkami in plazilci na tem območju so pomembne različne vrste žab, kača Malpolon monspessulanus, kuščar Timon lepidus, več vrst Podarcis in navadni gekon. V reki Jerte in njenih bregovih je več vrst rib, kot so navadna mrena, jez, Squalius alburnoides, linj in Cobitis paludica.
Geologija Občina leži znotraj Hesperijskega masiva, v južnem delu osrednje iberske cone. Stratigrafsko prevladujejo predkambrijski sedimenti, ki jih sestavljajo grauvake in skrilavci, pa tudi granit iz območja Béjar-Plasencia.
Najdemo tudi terciarne in kvartarne sedimente, ki so večinoma povezani s fluvialnim sistemom. Terciarni sedimenti so v porečju Coria in sistemu prelomov in dajkov Messejana-Plasencia. Kvartarni sedimenti so bolj izraziti na različnih aluvialnih platformah, povezanih z reko Jerte. Najpogostejši materiali so kremenovi prodniki, skrilavci in graniti v peščeno-glinasti osnovi. Granitne kamnine iz območja Béjar-Plasencia zasedajo severni del ozemlja. V občini ni znakov izkoriščanja mineralov. Iz terciarnih sedimentov so obstajali kamnolomi za pridobivanje različnih materialov, vključno z industrijsko keramiko. Vendar so bili vsi ti kamnolomi opuščeni.
Zgodovina Antika in srednji vek
Čeprav je bilo sedanje mesto Plasencia ustanovljeno šele leta 1186, obstajajo dokazi, da je bilo ozemlje naseljeno že v prazgodovini, saj so v jami Boquique našli keramične ostanke. Poleg tega slovar Pascuala Madoza navaja, da je bilo v današnji Plasencii morda izgubljeno naselje z imenom Ambroz ali Ambracia, čeprav je možno, da je bilo to naselje v Aldeanueva del Camino, medtem ko je v Plasencii obstajalo naselje z imenom Pagus Ambracensis. Kakor koli že, obstajajo znane zgradbe arabskega izvora, ki so nastale pred ustanovitvijo mesta. Med njimi je bil stolp iz 8. stoletja v bližini mostu Trujillo, imenovan Torre del Ambroz, ob katerem je bila zgrajena majhna arabska vasica.