Hrvoje Vukčić Hrvatinić (Kotor, danes Kotor Varoš, okoli 1350 – 1416), veliki vojvoda Bosne, grof Dolnje dežele, župan vrbaske županije in vojvoda Splita iz plemiške družine Hrvatinić. desno|sličica|154x154_pik|Grb plemiške družine Hrvatinić .
Biografija levo|sličica|181x181_pik|Grb Hrvoja Vukčića v Hrvojevem misalu (okoli 1404 ) Hrvoje Hrvatinić je bil najstarejši sin vojvode Vukca († po letu 1378) iz plemiške družine Hrvatinić. Njegova mati je bila verjetno Katarina, sestra bosanskega bana Štefana II. Kotromanića († 1353). Prvič se omenja v listini iz leta 1376 kot grof in zvesti vitez hrvaško-ogrskega kralja Ludvika I. Anžujskega. Leta 1380 mu je kralj Tvrtko I. Kotromanić podelil naziv velikega vojvode in mu podelil posesti v župi Lašva. Po smrti kralja Ludvika I. je sodeloval v dinastičnih bojih kot nasprotnik kralja Sigismunda Luksemburškega in bil podpornik Ladislava Neapeljskega, ki mu je zaupal upravo banovine Dalmacije in Hrvaške (1391). Vplival je na izvolitev kralja Ostoje za kralja Bosne (1398). Bil je veliki vojvoda Bosne pod štirimi bosanskimi kralji: kraljem Tvrtkom I. , kraljem Štefanom Dabišem, kraljem Štefanom Ostojo in kraljem Tvrtkom II.. Leta 1403 ga je po smrti Tvrtka I. Ladislav Neapeljski imenoval za svojega namestnika za Dalmacijo in mu podelil naziv splitski vojvoda, kasneje splitski vojvoda.Leta 1401 se je poročil z Jeleno Nelipčić. Imela je pomembno vlogo pri upravljanju moževih posesti. Kot splitska vojvodinja je Jelena naročila gradnjo kipa sv. Duje. sličica|200x200_pik|Ozemlje, ki mu je v začetku 15. stoletja vladal Hrvoje Vukčić Hrvatinić. Po kronanju v Zadru za hrvaško-ogrskega kralja (1403) je Ladislav Neapeljski imenoval Hrvatinića za glavnega upravitelja Ogrske, Hrvaške, Dalmacije in Vrbaške banovine ter ga imenoval za splitskega vojvodo, podelil pa mu je tudi otoke Brač, Hvar in Korčulo.
Od takrat naprej je Hrvoje nosil naziv splitskega vojvode, podkralja Dalmacije in Hrvaške, velikega bana Vrbaške banovine in grofa Dolnjih dežel. Koval je svoj denar; "krščanski" Hval je zanj ustvaril cirilični ilustrirani rokopis, znan kot Hvalova zbirka (glej bosančica), glagoljaš Butko pa je prepisal — Hrvojev misal. Ker je prišel v konflikt s kraljem Ostojo, je vplival na njegovo strmoglavljenje s prestola in izvolitev novega bosanskega kralja, Tvrtka II. Tvrtkovića (1404). V Bosni je pod vodstvom Hrvatinića in kralja Tvrtka II. nastalo gibanje proti Ogrski in kralju Sigismundu Luksemburškemu. Po Sigismundovem vojaškem posredovanju (1408) in poboju bosanske vojske pri Doborju je Hrvoje prestopil na Sigismundovo stran. Hkrati je ohranil svoje prejšnje časti, upravo Splita in naziv hercega ter upravo številnih mest, vključno s Požego. Vendar pa je z ogrsko zmago v Bosni začela moč Hrvatinića resnično slabeti, zlasti po ponovni izvolitvi Ostoje za bosanskega kralja. Po številnih spopadih je Sigismund Hrvoju odvzel župo Sana, otoke Brač, Hvar in Korčulo ter vzel Split pod svojo zaščito. Hrvoje je nato poiskal pomoč pri nezadovoljnih bosanskih plemičih in Osmanih. Ogrsko-hrvaška vojska je bila 10. avgusta 1415 poražena pri Lašvi, kar je odprlo pot osmanski invaziji na Bosno, Hrvoje pa je naslednje leto umrl.
Zanimiva dejstva
Hrvoje Vukčić Hrvatinić je negoval in širil božjo službo, zato sta mu glagoljaški brat Butko iz Omiša in pataren Hval napisala bogato ilustrirane misale. Misal, imenovan Hrvojev misal, je bil leta 1405 napisan na 247 pergamentnih listih za cerkev sv. Mihaela v Splitu. Poljski kronist Ivan Długosz zapisuje, da sta Hrvoje in njegova žena Jelena Nelipčić s svojo prisotnostjo podprla viteški turnir, ki je bil leta 1412 v Budi v čast poljskega kralja Vladislava II., na katerem so se vojvodovi možje, ki naj bi bili "visoke in vitke postave" (altae et procerae staturae), odlikovali kot "okretni in pogumni" (strenui et animosi). V romanu Družina vojvode Hrvoja je pod literarnim psevdonimom Narcis Jenko p. Eugen Matić, menih in pisatelj katoliškega navdiha, v hrvaški književnosti imenovan Bosanski Šenoa, zelo realistično upodobil zgodovinske dogodke, kot izjemen poznavalec bosanske srednjeveške zgodovine in takratnih družbeno-političnih okoliščin. Poleg osnovne zgodovinske plasti zgodbe, postavljene v 15. stoletje, bralcu ponudil številne epizode, polne ljubezenskih in političnih spletk. Njegova protivojna drža se nedvomno izraža tudi skozi njegove junake, celoten roman pa je sestavljen in dosledno usklajen po diahronski metodi minevanja časa ter različnih konfliktov in vojn.
Literatura
Splošna in nacionalna enciklopedija v 20 knjigah, zv. IX, Pro Leksis, Zagreb, 2006.
Viri
Zunanje povezave
Hrvoje Vukčić Hrvatinić Hrvaška enciklopedija Družina vojvode Hrvoja Ferdo Šišić: Vojvoda Hrvoje Vukčić Hrvatinić in njegova doba (1350-1416) Staroslovanski inštitut Izbor miniatur iz Misala Hrvoja Vukčića Hrvatinića Kategorija:Regenti Kategorija:Bosna