sličica|Območje vladavine Hrvoja Vukčića v začetku 15. stoletja Rodbina Hrvatinić je bila bosanska srednjeveška plemiška rodbina, ki se je pojavila v grofiji Dolnje Dežele, na današnjem ozemlju zahodne Bosne in Hercegovine. V glavnem so bili vazali dinastije Kotromanić v Banovini Bosne in Kraljevini Bosni, občasno tudi Kraljevini Ogrski, pri čemer so menjavali zvestobo med ogrskima kraljema Ladislavom Neapeljskim in Sigismundom Luksemburškim ter končno Osmanskim cesarstvom (1472–1476). V drugi polovici 14. stoletja so se povzpeli na vrh in dosegli vrhunec pod magnatom Hrvojem Vukčićem Hrvatinićem (1350–1416), ki je imel v lasti tudi velika območja Dalmacije in je leta 1380 prejel naziv velikega vojvode Bosne.
Ozadje Rodbino lahko sledimo od druge polovice 13. stoletja in so bili bratranci in sorodniki hrvaške plemiške rodbine Šubićev. Nekateri avtorji menijo, da bi lahko izvirali iz hrvaške plemiške družine Čubranić, saj se leta 1420 omenja Hrvoje Hrvatinić de genere Zubranich, , vendar je to malo verjetno naključje. Domneva se, da so imeli na začetku posestva v " Dolnjih Deželah " (hrvaško "Donji Kraji"), natančneje v župi Banica z mestom Ključ, Vrbanja z mestom Kotor (Kotor Varoš) in Zemljanik z mestom Greben ter Glamoč.
Zgodovina Družina je začela pridobivati na moči v času Štefana (umrl pred letom 1301), čigar edini zagotovo znani sin se je imenoval Hrvatin. Ustanovitelj družine z istim imenom je bil Hrvatin Stjepanić (ok. 1299-1304), grof in posestnik v delih " Dolnjih Dežel " in "Zahodne strani" ( ) in vazal hrvaškega magnata Pavla I. Šubića iz Bribirja. Hrvatinovi sinovi so bili del koalicije bosanskega in slavonskega plemstva, ki se je med letoma 1316 in 1317 uprla Mladenu II. Šubiću iz Bribirja.
Od okoli leta 1322 se je rodbina podredila dinastiji Kotromanić v Banovini Bosni, vendar je med ogrsko-bosanskimi boji do leta 1357 večinoma sodelovala z ogrskim kraljem. Leta 1363 so Hrvatinići podprli Tvrtka I. Bosanskega proti Ogrski, nakar so se v Bosni povzpeli, njihov najvidnejši član, Hrvoje Vukčić, pa je bil skupaj z večjimi novimi posestmi v Donjim Krajih in Zapadnih Stranah poimenovan za velikega vojvodo Bosne.
Okoli leta 1387 so bili zvesti Tvrtku I. in so podpirali upor v Dalmaciji proti Sigismundu. Zadnji član družine je bil Matija Vojsalić, ki je bil nazadnje omenjen v arhivih Dubrovniške republike leta 1476. Osmanski sultan ga je postavil za marionetnega kralja Bosne kot odgovor na Nikolaja Iloškega, ki ga je Matija Korvin imenoval za kralja Bosne. Matija Vojsalić je bil odstavljen po zaroti z Matijo Korvinom proti Osmanom in od takrat ni bil več omenjen.
Religija V 1320-ih letih je prva omemba institucionalno razvite bosanske cerkve vezana na klan, h kateremu so bile pridružene nekatere veje. Druge veje pa so bile zveste katoliški cerkvi in so bile tudi sorodniki bribirskih grofov, katerim dolgujejo svoj vzpon pod hrvaško-ogrskim prestolom in so Bribircem pomagale razširiti svojo oblast nad večjim delom bosanske banovine za nekaj desetletij.
Rodovnik
Glej tudi
Kosača Pavlović Zlatonosović
Opombe
Reference
Viri
Kategorija:CS1: dolga vrednost volume Kategorija:Članki, ki vsebujejo latinsko besedilo Kategorija:Bosna Kategorija:Dalmacija