Gesta Danorum (slovensko Dejanja Dancev) je domoljubno zgodovinsko delo Saksoja Gramatika, napisano v 12. stoletju. Gesta so najambicioznejši literarni podvig srednjeveške Danske in bistven vir za zgodnjo zgodovino Dancev. So tudi eden najstarejših znanih pisnih dokumentov o zgodovini Estonije in Latvije.
Gesta Danorum sestavlja šestnajst knjig, napisanih v latinščini na zahtevo hamburško-bremenskega nadškofa Absalona. Knjige pisujejo dansko in do neke mere na splošno skandinavsko zgodovino od prazgodovine do poznega 12. stoletja. Poleg tega Gesta Danorum ponujajo edinstvene skandinavske poglede na evropske zadeve v visokem srednjem veku in dopolnjuju tisto, kar so nam predali zgodovinarji iz zahodne in južne Evrope.
thumb|200px|right|Louis Moe (1857–1945), jedkanica: Škof Ansgar
Knjige Besedilo je napisano v prozi z občasnimi skoki v poezijo. Knjige se lahko razdeli v dva sklopa: knjige od 1 do 9, ki obravnavajo nordijsko mitologijo in pollegendarno dansko zgodovino, ter knjige od 10 do 16, ki obravnavajo srednjeveško zgodovino. 9. knjiga se konča z Gormom Starim. Zadnje tri knjige (14–16), ki opisujejo danska osvajanja na južni obali Baltskega morja in vojne proti slovanskim ljudstvom, so zelo dragocene za zgodovino zahodnoslovanskih plemen, zlasti Polabskih Slovanov in Pomorjanov, in slovansko poganstvo. 14. knjiga vsebuje edinstven opis templja na otoku Rügen.
Pregled 1. knjiga Prva knjiga je večinoma Saksojevo izvirno delo, ki ima malo skupnega z drugimi primarnimi deli, a se nekoliko zgleduje po starogrških epih. Knjiga zelo na kratko opisuje vladavino kralja Dana, očeta danskega naroda, pa tudi njegovega brata Angula, Danovih sinov Humbleja in Lotarja ter Danovega vnuka Skjolda, čigar sin Gram je bil prvi danski kralj, opisan bolj podrobno. Njegova vladavina se vrti okoli osvajanja Švedske in Finske, kjer je bil ubit. Večina knjige govori o dogodivščinah Gramovega sina Hadinga in finske princese Signe. V tem delu je opisana izguba Danske v korist Švedov, pa tudi Hadingovi poskusi, da bi jo s pomočjo velikanov in Odina ponovno osvojil. Knjiga se zaključi s Hadingovim samomorom, potem ko izve za smrt svojega prijatelja.
2. knjiga Druga knjiga spremlja dogodivščine Hadingovih potomcev, ki izvajajo zvite napade čez Baltsko morje in Severno morje vse do Anglije, pri čemer se srečujejo s številnimi nadnaravnimi dogodki in so prisiljeni reševati spore z bojem enega samega moža. Druga knjiga vključuje zgodbi o kraljih Helgeju in Rolfu Krakeju, ki sta opisani tudi v Hrólfs saga kraka (Saga o kralju Rolfu Krakeju).
3. knjiga Tretja knjiga se začne z zgodbo o švedskem princu Hodru v alternativni različici zgodbe o Hodru in smrti boga Baldra, ki je tukaj predstavljen kot lažni bog po imenu Balderus. Hodr po smrti Rolfa Krakeja in njegovega uzurpatorja Hjartuarja sčasoma postane kralj Danske.
Druga polovica knjige predstavi Amleta kot vnuka danskega kralja Rorika. Amletovega očeta umori njegov stric, guverner Jutlandije. Amlet se pretvarja, da je bedak, ker se boji svojega strica, ki se je poročil z njegovo materjo. Stric ga pošlje v Britanijo, da bi ga tam usmrtili, on sam pa skrivaj ponaredi stričevo pismo, zamolči stričevo smrtno obsodbo, in se namesto usmrtitve poroči s kraljevimi hčerami. Nato se vrne na Dansko in ubije svojega strica. To zgodbo je Shakespeare kasneje predelal v Hamleta.
4. knjiga Ko Amlet ubije svojega strica in si zagotovi podporo svojega ljudstva, se vrne v Britanijo. Njegov tast ga pošlje na Škotsko, v kraljevem imenu dvorit škotski kraljici Hermutrudi, znani po tem, da je umorila vse svoje snubce. Hermutruda se noče poročiti z britanskim kraljem in se namesto tega poroči z Amletom, s čimer kralj postane Amletov sovražnik. Amleta ubije novi danski kralj Viglek in se nato poroči s Hermutrudo. Sledijo opisi veliko naslednjih kraljev.
5. knjiga 5. knjiga zajema življenje enega samega kralja, Frotoja III., in se osredotoča na njegovo gradnjo imperija ter podvige njegovega briljantnega norveškega svetovalca Erika Zgovornega, kasnejšega švedskega kralja. Froto na koncu zavlada Britaniji, Skandinaviji, Slovanom in Hunom. V knjigo so vključene tudi druge zgodbe iz nordijskih legend, ki so se zgodile v času Frotovega življenja, vključno z zgodbo o Hedinu in Hogniju ter zgodbo o Hjalmarju in Arov-Odu. Sakso pravi, da je med Frotovim vladanjem Jezus prišel na Zemljo in da je po svetu vladal neprekinjen mir. Frotoja na koncu ubije čarovnica v podobi morske krave.
6. knjiga spremlja pustolovce legendarnega junaka Starkada, razočaranega nad dekadentnim vladanjem potomcev Frotoja III.
7. knjiga je zbirka kratkih in nepovezanih ljubezenskih zgodb. V mnogo podvigih nastopajo bojevnice.
8. knjiga Osma knjiga zajema znamenito bitko pri Bravelirju med Haraldom Wartoothom in Sigurdom Ringom, dansko vpletenost v vojne Sasov proti Karlu Velikemu, potovanja v Bjarmlandijo in Starkadovo smrt.
9. knjiga Deveta knjiga govori o Ragnarju Lotbroku in njegovem vzhajajočem imperiju. Ragnar številne svoje sinove imenuje za upravitelje delov svojega imperija vse od Škotske do Skitije.
Zgodovina Kronologija Natančen čas pisanja Gesta Danorum je predmet številnih razprav, vendar na splošno velja, da ni bila dokončana pred letom 1208. Zadnji dogodek, opisan v zadnji (16.) knjigi je, da je danski kralj Knut VI. leta 1186 podjarmil Pomorjansko vojvode Bogislava I., a je v predgovoru dela, posvečenemu nadškofu Andersu Sunesenu, omenjena danska osvojitev območij severno od Labe leta 1208.
14. knjiga, ki obsega skoraj četrtino besedila celotnega dela, se konča z Absalonovim imenovanjem za nadškofa leta 1178. Ker je ta knjiga tako obsežna in ima Absalon večji pomen kot kralj Valdemar I., je bila morda napisana prva in je bila samostojno delo. Možno je, da jo je Sakso nato razširil s 15. in 16. knjigo, ki pripovedujeta zgodbo o zadnjih letih kralja Valdemarja I. in prvih letih kralja Knuta VI.
Domneva se, da je Saxo zatem napisal 11., 12. in 13. knjigo. V zgodovini Danske Svenda Aagesena z naslovom Brevis historia regum Dacie, napisani okoli leta 1186, je navedeno, da se je Sakso odločil, da bo v 11., 12. in 13. knjigi pisal o "kralju-očetu in njegovih sinovih". Kralj-oče naj bi bil Sven Estridson. Kasneje je dodal prvih deset knjig. To bi pojasnilo tudi razliko 22 let med zadnjim dogodkom, opisanim v 16. knjigi, in dogodkom iz leta 1208, opisanim v predgovoru.
Rokopisi Izvirni rokopisi dela so izgubljeni, razen štirih fragmentov: Angersovega fragmenta, Lassenovega fragmenta, Kall-Rasmussenovega fragmenta in Plesnerjevega fragmenta. Angersov fragment je največji in edini, za katerega je potrjeno, da je napisan s Saksojevi rokopisni pisavi. Ostali so prepisi iz okoli leta 1275. Vsi štirje fragmenti so v zbirki Danske kraljeve knjižnice v Københavnu na Danskem.
Besedilo Zgodovine se je ohranilo. V letih 1510–1512 je Christiern Pedersen, danski prevajalec, ki je delal v Parizu, po vsej Danski iskal obstoječe izvode Saksojevega dela, ki so bilii takrat skoraj izgubljeni. Do takrat je bila večina Saksojevega dela poznana iz povzetka v Chronica Jutensis iz okoli leta 1342, imenovanega Compendium Saxonis. V tem povzetku so omenjena tudi Gesta Danorum. Naslov, ki ga je Sakso dal svojemu delu, ni znan.
Christiern Pedersen je končno našel izvod v zbirki nadškofa Birgerja Gunnersena iz Lunda v Skåneju, ki je zdaj na Švedskem. Nadškof mu ga je z veseljem posodil. Pedersen je s pomočjo tiskarja Jodocusa Badiusa Gesta Danorum izpopolnil in natisnil.
Tiski thumb|200px|Naslovnica Pedersenove izdaje Gesta Danorum iz leta 1514 Prva tiskana objava in najstarejše znano celotno besedilo Saksojevega dela je latinska izdaja Christierna Pedersena, ki jo je natisnil in izdal Jodocus Badius v Parizu 15. marca 1514 pod naslovom Danorum Regum heroumque Historiae (Zgodovina kraljev in junakov Danske). V izdaji je naslednji kolofon:
"...impressit in inclyta Parrhisorum academia Iodocus Badius Ascensius Idibus Martiis. MDXIIII. Supputatione Romana. (marčevske ide, 1514)."
Celotna prva stran z razširjenimi okrajšavami v latinščini se glasi:
"Danorum Regum heroumque Historiae stilo eleganti a Saxone Grammatico natione Zialandico nencnon Roskildensis ecclesiae praeposito, abhinc supra trecentos annos conscriptae et nunc primum literaria serie illustratae tersissimeque impressae."
"Zgodovina kraljev in danskih junakov, ki jih je pred več kot tristo leti v elegantnem slogu sestavil Sakso Gramatik, Zelandec in prošt cerkve v Roskildeju, in zdaj prvič pravilno ilustrirane in natisnjene v učeni zbirki."
Kasneje je bilo objavljenih še veliko izdaj Zgodovine Dancev v latinskem in drugih jezikih.
Hamlet Nekateri vidiki Gesta Danorum so bili osnova za tragedijo Hamlet Williama Shakespeara. Saksojeva različica, opisana v 3. in 4. knjigi, je zelo podobna Shakespearovi tragediji. Različici se razlikujeta samo po imenih Hamlet/Amlet. Za razliko ni jasno, ali je bila namerna.
V Saksojevi različici brata Orvendil in Fengi od danskega kralja Rorika Slingebunda dobita oblast nad Jutlandijo. Kmalu zatem se Orvendil poroči z Gerut, v Hamletu Gertruda, hčerko kralja Rorika. Amlet je njun prvi in edini otrok. Fengi, zameren zaradi bratove poroke in oblasti nad Jutlandijo, Orvendila umori. Po zelo kratkem obdobju žalovanja se Fengi poroči z Gerut in se razglasi za edinega vladarja Jutlandije. Amlet se sčasoma namerava maščevati za očetov umor in umori svojega strica, s čimer se postavi za novega in zakonitega kralja Jutlandije. Hamlet v Shakespearovi različici umre takoj po stričevi smrti, Amlet v Saksojevi različici pa zavlada svojemu kraljestvu in se poda v nove dogodivščine.
Sklici
Viri
In two volumes: ; , e-text both volumes without appendices or indices (table of contents in Danish).
; online
; also online at the Internet Archive
Kategorija:Zgodovina Danske Kategorija:Kronike Kategorija:12. stoletje Kategorija:Dela v latinščini