thumb|V tabeli so rune za sistema Angerthas Daeron in Angerthas Moria, ki sta predstavljena v Dodatku E v Gospodarju prstanov. Nekateri znaki imajo različne glasovne vrednosti za vilinske in škratje jezike.
Kirt (, sindarinska izgovorjava: , ) je napol umetna pisava, ki temelji na resničnih runskih abecedah in je ena od več pisav, ki jih je angleški pisatelj in jezikoslovec J.R.R. Tolkien izumil za umetne jezike (npr. kvenja, sindarščina in khuzdûl), ki jih je zasnoval in uporabil v svojih delih ( znan primer Tolkienove uporabe kirta je napis na Balinovi grobnici v Morii), včasih pa je z njimi zapisal tudi kakšno angleško besedilo (na primer na naslovnicah Hobita in Gospodarja prstanov).
V zgodovini Srednjega sveta so prvotni Certhas ustvarili Sindarji (ali sivi vilini) za svoj jezik, sindarinščino. Njegova razširitev in izpopolnitev je bila znana kot Angerthas Daeron, saj je bila pripisana Sinda Daeronu, čeprav so jo najverjetneje uredili Noldorji, da bi predstavili glasove drugih jezikov, kot sta Quenya in Telerin.
Čeprav ga je pozneje v veliki meri nadomestil tengwar, so škrati vseeno sprejeli kirt za zapisovanje svojega khuzdulskega jezika (Angerthas Moria) in jezikov ljudi (Angerthas Erebor). Kirt so v svoji najstarejši in najpreprostejši obliki prilagodile tudi različne rase, vključno z ljudmi in celo orki.
Ena sama runa je kerta (izvirno: certh [ˈkɛrθ]). Kirt (izvirno ang. Cirth [ˈkirθ]) je množina in če je zapisano z veliko začetnico, pomeni pisavo; rune same se označijo kot kirt (izvirno cirth [ˈkirθ]).
Zgodovina
Tolkien je pisavo kirt osnoval na sistemu anglosaškega in skandinavskega runopisa, vendar so njihove zvočne vrednosti podobne le pri nekaterih samoglasnikih. Sistem dodeljevanja zvočnih vrednosti je v Kirtu veliko bolj sistematičen kot v zgodovinskih runah (npr. zveneče različice nezvenečega zvoka so izražene z dodatno črto). Podoben sistem je bil predlagan za nekaj zgodovinskih run, vendar je v vsakem primeru veliko bolj nejasen.
Delitev med starejšimi Kirtom Daerona in preureditvijo s strani škratov in ljudi je Tolkien razlagal kot vzporednico razvoju Fuþorca v Mlajšega Fuþarka Izvirni vilinski kirt "kot domnevni proizvod višje kulture" je osredotočen na logično ureditev in tesno povezavo med obliko in vrednostjo, medtem ko so prilagoditve, ki so jih izvedle smrtne rase, vnesle nepravilnosti. Podobno kot germanska plemena, ki pred spreobrnitvijo v krščanstvo niso imela pisane literature in so uporabljala le preproste rune, so se sindarski vilini iz Belerianda s svojim kirtom seznanili z bolj zapletenimi Fëanorjevim tengvarjem, ko so se noldorinski vilini vrnili v Srednji svet iz dežel božanskih Valarjev.
Tolkien sam je zelo redko uporabljal kirt; poleg zgoraj omenjenih virov je nekaj dodatnih informacij znano še iz njegovih pisem (The Letters of J. R. R. Tolkien).
Zgodovina v Tolkienovi mitologiji - Certhas Pisavo kirt je ustvaril potujoči pevec kralja Thingola Doriatskega Daeron in se je prvotno imenovala certhas daeron. Pozneje je bila razširjena v t. i. angerthas daeron. Kirt je bil nato večinoma zamenjan s Fëanorjevim tengvarjem. Pisavo pa je posvojila rasa škratov za zapis njihovega jezika khuzdûl (obliki angerthas moria in angerthas erebor), saj je bila, v primerjavi s tengvarjem, zaradi svojih ravnih in enostavnih linij enostavnejša za vrezovanje.
V Dodatku E v Kraljevi vrnitvi Tolkien piše, da so Sindarji iz Belerianda prvič razvili abecedo za svoj jezik nekje med tem, ko je Fëanor izumil tengvar (1250 leta Dreves), in tem, ko so ga izgnani Noldor na začetku Prvega veka uvedli v Srednjem svetu.
Ta abeceda je bila zasnovana tako, da je predstavljala le zvoke njihovega jezika - sindarinščine, njene črke pa so se večinoma uporabljale za zapisovanje imen ali kratkih spomenikov na les, kamen ali kovino, zato so imele oglate oblike in ravne črte. V sindarinščini so te črke poimenovali kirt (ed. kert) iz vilinskega korena *kir-, ki pomeni "cepiti, rezati". Abeceda kirta, sestavljena iz run, ki so bile naštete v ustreznem vrstnem redu, je bil splošno znan kot Certhas ([ˈkɛrθɑs], kar v sindarinščini pomeni "runske vrstice" in se prosto prevaja kot "runska abeceda").
Najstarejše kerte so bili naslednje: Soglasniki p b mh m t d n k g ng r l ~ h ali s s ali h ssSamoglasniki i u e o
Oblika teh črk je bila nekoliko nesistematična, za razliko od kasnejših prestavitev in razširitev, ki so jih naredile bolj oblikovne. Za ⟨h⟩ in ⟨s⟩ sta bili uporabljeni kirti in, vendar je prihajala pri tem do razlik. Številne rune so sestavljene iz ene same navpične črte (ali "stebla"), ki ima na eni ali obeh straneh pritrjeno "vejo". Če je bila veja narejena samo na eni strani, je bila navadno desna. Obratna usmerjenost ni bila tako redka, a ni spremenila glasovne vrednosti znaka. (Na primer različicealiposebej omenjene za h ali s, tudi16pxali16pxza t itd.)
Sistem pisave
16px p /p/ 16px zh /ʒ/ 16px l /l/ 16px e /e/ 16px b /b/ 16px nj /ndž/-z /z/ 16px lh /ɬ/ 16px ē /eː/ 16px f /f/ 16px k /k/ 16px ng–nd /nd/ 16px a /a/ 16px v /v/ 16px g /ɡ/ 16px s /s/–h 16px ā /aː/ 16px hw /ʍ/ 16px kh /x/ 16px s /s/ - ’ /ʔ/ 16px o /o/ 16px m /m/ 16px gh /ɣ/ 16px z–ŋ /ŋ/ 16px 16px ō /oː/ 16px (mh), mb /mb/ 16px ŋ–n /n/ 16px ng /ŋɡ/* 16px 16px ö /œ/ 16px t /t/ 16px kw /kʷ/ 16px 16px nd–nj /ndʒ/ 16px n /n/* 16px d /d/ 16px gw /ɡʷ/ 16px i /i/, (y) 16px h /h/–s /s/ 16px th /θ/ 16px khw /xʷ/ 16px y /j/* 16px 16px /ə/* 16px dh /ð/ 16px ghw /ɣʷ/, w 16px hy /j̊, ç/* 16px 16px /ʌ/* 16px n–r /ʀ, ʁ, r/ 16px ngw /ŋɡʷ/ 16px u /u/ 16px ps /ps/* 16px ch /tʃ, c/ 16px nw /nʷ/ 16px ū /uː/ 16px ts /ts/* 16px j /dʒ/ 16px r–j /dʒ, ɟ/ 16px w /w/ 16px +h /◌ʰ/ 16px sh /ʃ/ 16px rh /r̥/–zh /ʒ/ 16px 16px ü /y/ 16px &
Čeprav so znaki za nekatere glasove enaki ali podobni tistim v zgodovinskih runah, se večinoma ne ujemajo. Tolkienov sistem je v resnici veliko bolj sistematičen in dodelan. Medtem ko je v zgodovinskih runah okoli 30 znakov (oziroma glasov), jih je v kirtu 60, kar priča o veliko bolj sofisticiranem, toda tudi zahtevnejšem sistemu pisanja.
Angerthas Daeron V Beleriandu je bil Certhas pred koncem prvega veka preoblikovan in nadalje razvit, deloma pod vplivom tengvarja, ki so ga uvedli Noldorji. To reorganizacijo Kirta so navadno pripisovali škratu Daeronu, glasbeniku in učitelju izročila kralja Thingola iz Doriatha. Tako je novi sistem postal znan kot Angerthas Daeron (kjer je "angerthas" [ɑŋˈɡɛrθɑs] iz sindarinskega "an(d)" [ɑn(d)] + "certhas" [ˈkɛrθɑs], kar pomeni "dolge rune").
Pri tej ureditvi je dodeljevanje vrednosti posameznim certhom sistematično. Rune, sestavljene iz stebla in veje na desni strani, se uporabljajo za nezveneče zapornike, medtem ko so drugi zvoki razporejeni po naslednjih načelih:
dodajanje črtice veji označuje zvenečnost (npr.16px[p] → 16px[b]); premikanje veje v levo označuje priporniški glas (npr.16px[t] →16px[θ]); postavitev veje na obe strani stebla označuje zvenečnost in nosnik (npr.16px[k] →16px[ŋ]).
Tako sestavljen kerte je mogoče razvrstiti v serije, od katerih vsaka ustreza mestu izgovorjave:
ustnični soglasniki temeljijo na16px; zobni soglasniki na16px; sprednji soglasniki na16px; mehkonebni soglasniki na16px; labializirani mehkonebni soglasnikov, ki temeljijo na16px.
Druge črke, uvedene v tem sistemu, vključujejo:inza ⟨a⟩ oziroma ⟨w⟩; rune za dolge samoglasnike, ki so očitno nastale s podvojitvijo in vezavo kerte ustreznega kratkega samoglasnika (npr. → dva prednja samoglasnika, ki sta verjetno nastala iz vezav ustreznega zadnjega samoglasnika z ⟨i⟩-kerto (tj.→ in→ nekaj homorganskih sklopov nosnik + zapornik (npr.
Ker nova16px-serija in16px-serija zajemata zvoke, ki se ne pojavljajo v sindarinščini, so pa prisotni v kvenji, so jih najverjetneje uvedli izgnani Noldorji, ki so govorili kvenjo kot jezik znanja (podobno kot današnja raba latinščine).
S sposojenim prevodom je postal Kirt (izvirno Cirth) v Quenyi znan kot kertar (izvirno Certar [ˈkɛrtar]), medtem ko se je en sam certh imenoval kerta (izvirno certa [ˈkɛrta]).
Potem ko je tengvar postal edina pisava, ki se je uporabljala za pisanje, so Angerthas Daeron v bistvu uporabljali le še za vrezovanje. Vilini na Zahodu so Kirt večinoma povsem opustili, razen Noldorjev, ki so živeli v deželi Eregion, ki so ga ohranili v uporabi in ga poimenovali Angerthas Eregion.
Opomba: V tem članku so rune Angerthas zapisane z istim prečrkovanjem, kot ga je Tolkien uporabil v Dodatku E in ki se razlikuje od (latiničnega) zapisa v Kvenji in Sindarinu. Naslednje prečrkovanje IPA velja za oba jezika, razen če je navedeno drugače. ustnični soglasnikikertaprečrkovanjepbfvm(1)mh, mbMFA() () zobni soglasnikikerta or prečrkovanjetdthdhnnd(2)MFAsprednji soglasnikikertaprečrkovanjech(4)j(5)sh(6)zhnj(7)MFA()ɟ ← ()mehkonebni soglasnikikertaprečrkovanjekgkhghŋngMFAlabializirani mehkonebni soglasnikikertaprečrkovanjekwgwkhwghwnw(8)ngwMFA()← Dodatne kerte: soglasnikikerta or prečrkovanjerrhllhsss or z(9)h(10)MFA or premenakertaprečrkovanjewhw(11)MFAsamoglasnikikertaprečrkovanjei, yueaoMFA, dolgi samoglasnikikerta or prečrkovanjeūēāōMFAsprednji samoglasnikikerta or or prečrkovanjeüöMFA Izviren razpored kert: 16px p /p/ 16px zh; (N.): [ʝ], (V.): [ʒ] 16px lh /l̥/ 16px e /e/ 16px b /b/ 16px nj; (N.): [ɲj] ← [ɲɟj]; (V.): [nd͡ʒ] 16px l /l/ 16px ē /eː/ 16px f /f/ 16px k /k/ 16px ng /ŋɡ/ 16px a /a/ 16px v /v/ 16px g /ɡ/ 16px s /s/ 16px ā /aː/ 16px hw /ʍ/ 16px kh /x/ 16px s /s/ 16px o /o/ 16px m /m/ 16px gh /ɣ/ 16px ss ali z /sː/ ali /z/ 16px 16px ō /oː/ 16px mh, mb; v S.: /ṽ/, v Q.: /mb/ 16px ŋ [ŋ] 16px - 16px 16px ö /œ/ 16px t /t/ 16px (Q.): kw [kʷ₍w̥₎] 16px 16px nd /nd/ 16px - 16px d /d/ 16px (Q.): gw [ɡʷw] 16px i, y /i/, /j/ 16px h /h/ 16px th /θ/ 16px (Q.): khw [ʍ] 16px - 16px 16px - 16px dh /ð/ 16px (Q.): ghw [w] 16px - 16px 16px - 16px n /n/ 16px (Q.): ngw [ŋɡʷw] 16px u /u/ 16px - 16px ch v N.: [c⁽ȷ̊⁾], v V.: [t͡ʃ] 16px (Q.): nw [nʷw]←[ŋʷw] 16px ū /uː/ 16px - 16px j; v N.: [ɟj], v V.: [d͡ʒ] 16px r [r] 16px w /w/ 16px +h /◌ʰ/ 16px sh; v N.: [ç], v V.: [ʃ] 16px rh [r̥] 16px 16px ü /y/ 16px & Opombe:
V skladu z zgoraj opisanimi načeli bi bil ustnični nosnik dodeljena kerta16px. Vendar pa je arhaični Sindarin imel dva ustnična nosnika: zveneči dvoustnični nosnik (okluziv) [m] in spirantni [ṽ] (zapisan kot ⟨mh⟩). Ker je zvok ⟨mh⟩ najbolje predstaviti z obrnjenim znakom za ⟨m⟩ (da bi nakazali njegovo spirantizacijo), je obrnjeni zvok16pxdobil vrednost ⟨m⟩ in je bil16pxdodeljen ⟨mh⟩. Zvok [ṽ] se je v poznejši sindarinščini združil z [v]. kerta16pxni bila oblikovno jasno povezana z zobnimi soglasniki. 16px-serija, ki predstavlja sprednje soglasnike v kvenji, je v bistvu kirtska ustreznica tengvarskega tyelpetéma (stolpec III v Splošni rabi). V tem članku je vsaka kerta te serije opremljena z dvema prečrkovanjima IPA. Razlog za to je, da se ti soglasniki v Noldorski Kvenji izgovarjaajo kot trdonebni, v Vanjarski Kvenji pa kot zadlesnični. Čeprav je bil Angerthas Daeron zasnovan za noldorinsko različico, se zdi potrebno prikazati tudi vanjarsko izgovarjavo, saj je samo prečrkovanje, ki jo je uporabil Tolkien, bolj podobno vanjarskemu glasoslovju. Kerta16pxse uporablja v Kvenji ⟨ty⟩, ki se v noldorščini izgovarja kot [c⁽ȷ̊⁾], v Vanjarščini pa je brezglasen zadlesničen zlitnik [t͡ʃ]. Kerta16pxse uporablja v Kvenji ⟨dy⟩, prej izgovorjeno [ɟj]. Kerta16pxse uporablja v Kvenji ⟨hy⟩, ki je brezglasni trdonebni pripornik [ç] v Noldorščini, in brezglasni zadlesnični pripornik [ʃ] v Vanjarščini. Kerta16pxse uporablja v Kvenji ⟨ndy⟩, prej izgovorjeno [ɲɟj]. V noldorinščini se je ta sklop pozneje skrčil v ⟨ny⟩ (izgovorjen kot [ɲj]). Po drugi strani pa je v Vanjarščini sklop doživel asibilizacijo in se spremenil v [nd͡ʒ].