Kava

Je tradicionalno poživilo, katerega pitje je za pivce obred. Redni pivci stežka začnejo dan brez skodelice potrebnega napitka - črne kave, kave z mlekom ali kave s smetano, lahko pa tudi kakšne druge različice napitka, za katerega verjamejo, da jim pomaga pri prebujanju.

Etimologija imena Obstaja več etimoloških razlag imena te poživilne pijače. Najbolj pogosta razlaga začne razlago z arabsko besedo qahwa. Ta beseda naj bi bila eden od arabskih izrazov za vino, na kavo pa so ga prenesli šele kasneje, ko se je pojavila. To ime naj bi ji pripisali zato, ker pri pivcu, podobno kot vino, ki odvrača poželenje po hrani, odpravlja potrebo po spanju. Prav zato, da bi kavo razlikovali od vina, v islamskem svetu prepovedane pijače, so kasneje nekateri arabski sufiji besedo spremenili v qihwa.

Nekateri etimologi povezujejo ime z imenom province Kaffa v južni Etiopiji, od koder naj bi izvirala rastlina. Po manj verjetni različici naj bi ime izviralo iz besede quwwa, ki pomeni moč in naj bi opisovala učinke te pijače.Jezernik, Božidar; Kava; Rokus, 1999 ISBN 961-209-115-3; str. 10

Zgodovina Po legendi, ki jo je prvi zapisal Faustus Banesius Naironus, naj bi bilo odkritje poživilnih učinkih kave slučajno. Nek pastir, ki je pasel kamele ali po drugih virih koze, naj bi se v kraljestvu Jemen potožil tamkajšnjim menihom, da njegove črede večkrat prebedijo noč, hkrati pa tudi čudno poskakujejo in poplesujejo. Menihi so bili prepričani, da je čudno obnašanje povezano z nečim, kar so živali pojedle, zato so neke noči odšli s pastirjem za čredo. Tam so našli neko grmičje z rdečimi plodovi, ki so jih jedle živali. Eden od menihov je plodove prevrel in pil prekuhano pijačo. Ugotovil je, da ga je tekočina obdržala budnega celo noč. Od takrat naprej so menihi pijačo pili vsako noč pred molitvijo. Tako naj bi se kava razširila po vsem kraljestvu, kasneje pa še izven njega.Naironus, Faustus Banesius (1710). A Discourse on Coffee: Its description and Vertues, London: Abel Roper.

Pijačo, ki jo danes poznamo pod imenom kava, je leta 1583 prvi opisal nemški zdravnik Leonhard Rauwolf po vrnitvi z desetletnega potovanja po Bližnjem vzhodu.

V Evropo so kavo prvi prinesli beneški trgovci v 17. stoletju, na ozemlju današnje Italije pa so bile prve kavarne odprte okoli leta 1645. Rimskokatoliška cerkev je pitje kave zelo kritizirala, proglasili so jo celo za hudičevo pijačo. Leta 1674 so v Londonu objavili Žensko peticijo proti kavi, v kateri so se žene pritoževale, da so postali možje zaradi pitja kave jalovi kot puščava. Sledilo je odpiranje kavarn tudi drugod po Evropi. V 1713 je bil na dvoru Ludvika XIV. najbrž prvič uporabljen sladkor kot dodatek h kavi.

Prvi, ki so kavo uvažali v Evropo v večjih količinah, so bili Nizozemci; bili pa so tudi med prvimi, ki so prekršili arabsko prepoved širjenja rastline ali zelenih semen. Prvi znani človek, ki je prekršil to prepoved, je bil Nizozemec Pieter van den Broeck, ki je leta 1616 iz Adena v Evropo pretihotapil potaknjence.All About Coffee Nizozemci so kasneje začeli kavovec gojiti na Javi in Cejlonu. Kmalu se je kava razširila tudi v Anglijo, leta 1657 pa še v Francijo. Po bitki pri Dunaju leta 1683 so poražene osmanske enote za seboj pustile nekaj vreč kave in napitek se je rezširil še po Habsburški monarhiji in Poljski. Vreče s kavnimi zrni naj bi takrat vzel Poljak Franciszek Jerzy Kulczycki in kmalu zatem odprl prvo kavarno na Dunaju.

Sestava Sestavina, ki deluje poživilno, je kofein, ki ga najdemo tudi v koli, pravem čaju, kakavu ali protibolečinskih tabletah. Poleg tega vsebuje kavno zrnje tudi maščobe in sladkorje.

180px|thumb|right|Molekula kofeina

Količina kofeina v skodelici kave (okoli 207 ml) je odvisna od tipa kave in načina priprave.Coffee and Caffeine's Frequently Asked Questions from the alt.drugs.caffeine, alt.coffee, rec.food.drink.coffee Newsgroups, January 7, 1998

filter kava: 115–175 mg ekspres: 30 mg kolumbijski ekspres: 40 mg turška kava: 80–135 mg instantna kava: 65–100 mg turška nekofeinska kava: 3–4 mg nekofeinska instantna kava: 2–3 mg

Vrste in okusi kave Različne vrste kavovcev dajejo različne plodove, kar se izraža tudi v okusu kave. Na razlike v okusu poleg vrste vplivajo tudi podnebne razmere ter podlaga, na kateri rastejo rastline. Poleg teh dejavnikov na okus kave vplivajo tudi način obiranja, obdelave zrn, skladiščenja in transporta.

Trgovci s kavo najbolj cenijo kisle, grenke in sladke »note« v kavi. Zaželeni so tudi t. i. mehki, žametni in vinski okusi, nezaželeni pa so t. i. divji, travnat in blatni okus. Slednji so dobili ime po tleh, na katera so padla kavna zrna pri obiranju. Pojavljajo se tudi okusi, imenovani nevtralni in okus po divjadi. Manj cenjena kavna zrna po navadi odkupijo izdelovalci instant kave.

Med vsemi vrstami kavovcev, ki jih je okoli šestdeset, so najpomembnejše tri vrste s svojimi podvrstami.

Coffea arabica, ki izvira iz Etiopije, je najpomembnejša gospodarska vrsta, ki predstavlja kar okoli 90 % vse pridelane kave na svetu. Ta vrsta daje najkvalitetnješa zrna, danes pa so najbolj cenjena zrna, pridelana v Keniji in TanzanijiJezernik, str. 12 Coffea canephora ali robusta izvira iz osrednje in zahodne podsaharske Afrike, že po imenu je očitno najbolj odporna in najmanj občutljiva vrsta. Robusta vsebuje od 40–50 odstotkov več kofeina od arabice, je pa zaradi svojega bolj grenkega okusa in manj izrazite arome, manj cenjena in cenejša od arabice. Zaradi nižje cene je odstotek teh kavnih zrn bolj prisoten v mešanicah za ekspres. Coffea liberica izvira iz Liberije in je kava, ki zavzema najmanjši delež med tremi vrstami kave.

Kavna zrna, ki se uporabijo za pripravo napitka, po večini niso semena samo ene vrste, temveč jih trgovci zmešajo v točno določenih razmerjih.

Lastnosti kave thumb|right|Zrna kave v skodelici Že ob koncu 16. stoletja so botaniki začeli analizirati lastnosti napitkov. Po Rauwolfu, leta 1713, je francoski botanik Antoine de Jusseieu ustvaril eno najpomembnejših znanstvenih publikacij o anatomiji kave. Za tiste, ki jih zaužitje kave preveč razburi (pri dovzetnih lahko povzroči sinusno tahikardijo in palpitacije ali nespečnost), svetujemo, da se je vzdržijo ali jo uporabljajo v zmernih količinah. Učinek se lahko popravi tudi tako, da se kavi primeša malo cikorije ali praženega ječmena. Stalno zaužitje bi lahko izničilo negativne učinke kave pri veliko ljudeh, vendar je lahko tudi škodljiva, saj razdražljivih karakterjev ni mogoče korigirati. Pellegrino Artusi je trdil, da bi morala biti uporaba kave prepovedana za otroke.

Glede na govorice 19. stoletja je bila kava manj zanimiva v vlažnih in močvirnatih krajih. Verjetno to drži, saj sta državi, v katerih se je porabilo največ kave v Evropi Belgija in Nizozemska. Na Bližnjem vzhodu, kjer se uporablja v finem prahu in pripravlja na starodaven način, se še vedno pije motna, v kotličku, ki je v zasebnih hišah vedno pristavljen na ognju.

Po mnenju zdravnika Paola Mantegazza, patologa in higienika, kava, v nasprotju s splošnim prepričanjem ni ugodna za prebavo na kakršen koli način, vendar obstajajo razlike: merilo se lahko nanaša na tiste, ki jim kava ne povzroča posebnega razburjenja, medtem ko občutljivi na napitek lahko prenašajo svojo reakcijo tudi na pneumogastrični živec; nesporno je dejstvo, da lahko prebavljajo bolje (dobro uveljavljena navada, da se pripravi kava po obilnem kosilu, je pričevanje, čeprav ne preveč posredno). Četudi večina kuhinjskih šefov pravi, da kava po kosilu pomaga pri prebavi, to še ni bilo preverjeno.

Pitje kave zjutraj na prazen želodec daje občutek, da kava izprazni želodec zaradi nepravilne prebave in pripomore k večjemu apetitu pri zajtrku. Izpostaviti je potrebno, da skodelica kave oziroma 10 cl kave in čajna žlička sladkorja vnese le 45 kalorij v telo, v primerjavi s približno 400 priporočenimi od dietologov za uravnoteženi zajtrk. Tisti, ki zagotavlja porabo 29 % kalorij v 24 urah, se močno moti. Nadomestitev zajtrka s skodelico kave ni pametna in zanemarjanje zajtrka razkriva resno nagnjenost posameznikov k pridobivanju teže.

Poleg tega ameriški urad za hrano in zdravila priporoča izogibanje hrani, pijači in zdravilom, ki vsebujejo kofein oziroma čim redkejše uživanje. Mnogi raziskovalci ne priporočajo brezkofeinske kave, ki vsebuje manj kot 0,1 % kofeina, zaradi uporabe strupenega topila za odstranjevanje kofeina, čigar sledi ostanejo, kljub temu, da po zakonu ne bi smel biti nad minimumom, ki pa je po mnenju nekaterih nasprotnikov previsok (npr. metil etil keton: 20 mg/kg, če se opravi postopek kondenzacije, ki ustvari strup). Dejansko mnogo podjetij uporablja metode odstranjevanja kofeina, ki ne zahtevajo uporabe topil in se zato lahko štejejo za varne.

Pitje kave pred začetkom poti ni priporočljivo, če predhodno niste obedovali. V resnici je kava poživilo in spodbuja pozornost, vendar tudi draži želodčno hipersekrecijo, še posebej na prazen želodec. Kava z vročim mlekom (znani kapučino) lahko zaustavi apetit in na splošno velja za nadomestek kosila, čeprav je to neprimerno. To je zaradi tega, ker se s temperaturo taninska kislina v kavi kombinira z mlečnim kazeinom, kar povzroča porast taničnega kazeina, ki je težko prebavljiv.

Klorogenske kisline, ki so prisotne v kavi, so posledica vpliva na presnovo glukoze, kar se opazi v sekrecijskem vodu, da so zaviralci prekomerne proizvodnje glukoznih encimov in glukoze 6 fosfatov, ki aktivirajo pretvorbo ne-ogljikovih hidratov in glikogena v glukozo, kar pomeni, da se lahko spremeni vpijanje glukoze v tankem črevesju. Glukozo se vbrizga v kri, vodi se jo do mišic, za presežek se nakopičijo maščobne molekule.

Nekatere študije kažejo na zmanjšanje tveganja za sladkorno bolezen tipa 2.Decaffeinated Coffee and Glucose Metabolism in Young Men, James A. Greenberg, David R. Owen, Allan Geliebter, Diabetes Care 05 Aprile 2010 (2010;33(2):278-280), American Diabetes Association, Inc Opaženo je, da so klorogenske kisline derivati, ki so antioksidanti in antidiabetiki. Te antioksidante, preventivne za sladkorne bolezni in izgubo teže, se povezuje zlasti z zeleno kavo, ki vsebuje večje koncentracije teh kislin, in za razliko od tradicionalne kave, ne izgubi hranilne vrednosti.

Načini priprave kave: Ekspresna kava v kozarcu

Vrste kave: Ekspresna kava, »normalna kava v Italiji«. Brezkofeinska kava. Kava v kozarcu, servirana je v steklenem kozarcu, namesto v porcelanu. Kratka kava – ekspres je zelo majhen, včasih le nekaj kapljic. Kava, pripravljena na ta način, izrazi največjo aromo in ima zelo nizko vsebnost kofeina. To je tradicionalni napitek v Italiji (skoraj nemogoče je dobiti pravo močno kavo v tujini). Dolga kava se naredi z ekspresnim strojem, pri čemer se natoči več vode kot običajno. Dolga kava, čeprav je manj gosta, vsebuje več kofeina kot običajno in več kot ga je v kratki kavi, ker se enaka količina kave uporabi v večji meri. Dolga kava se šteje normalno kavo v Združenih državah Amerike ter v srednji in severni Evropi. Makiato ali bela kava se pripravi z dodajanjem malo mleka. Kava s peno je vrsta kave z mlekom, v katero se doda toplo in puhasto mleko. Prava kava se pripravi z dodajanjem žganja ali druge vrste alkohola oziroma žganja. Moretta Fano Neapeljska kava je pripravljena z neapeljsko kafetjero (kavna ročka). Ameriška ali angleška kava je normalni ekspres ali dolga kava, kateri se doda še 60 % vode in postreže v visoki skodelici. Moldavska kava Lešnikova kava Kava z ginsengom Kapučino Mokačino je klasični kapučino, kateremu se doda majhen odmerek vroče čokolade. Babyccino ali kapučino za otroke je manjša in umetniško okrašena kava s peno, marshmallowi, kakavom itd. Mehiška kava Ledena kava Kava z ledom iz mandljevega mleka Kavni shake je kava z ledom, pripravljena v mikserju. Ječmenova kava je »kava« v širšem pomenu, saj se za pripravo ne uporabijo kavna zrna.

Źródło i licencja