Ruta () je razloženo naselje samotnih kmetij na severnem obrobju Pohorja v Občini Lovrenc na Pohorju, med dolino spodnjega toka potoka Radoljne in reko Dravo, ki tu naredi velik ovinek ter s severa in vzhoda objema naselje. Leži na nadmorski višini 300–500 metrov, najvišja točka v okolici je Lobnikov vrh (705 m).
Kraj leži na prostranem sedlu med Falo in Devino, v območju župnije Puščava, približno 24 km od Maribora in 6 km od Lovrenca na Pohorju. Do naselja vodi lokalna cesta iz smeri Puščave ter cesta, ki se odcepi pri Jodlu (420 m) s poti Puščava–Fala.
V kraju stoji tudi železniška postaja Ruta ob progi Maribor–Dravograd. Pri njej je bil nekoč pomemben splavarski pristan, danes pa tam stoji most čez Dravo, zgrajen leta 1971, ki povezuje dolino z območjem Lovrenca na Pohorju. Ob mostu je nastal nov zaselek, ki sega vse do železniške postaje.
Ruta je značilno gozdnato in gričevnato območje z le malo obdelovalnih površin, te pa so predvsem na južnih pobočjih, kjer so travniki, senožeti in sadovnjaki. Pomembni gospodarski panogi sta gozdarstvo in živinoreja, nekaj dohodka prinaša tudi sadjarstvo. Kmetijski pridelki se prodajajo v bližnjo okolico (zlasti na Falo) in v Maribor, les in sadje pa so domačini v preteklosti prodajali celo v tujino.
Del prebivalcev je zaposlen izven kraja, predvsem v Rušah in Mariboru. Ruta je nekoč slovela po živahnem prometu z Lovrenškega, ob železniški postaji je bilo večje skladišče lesa, ob Dravi pa splavarski pristan.
Kraj je znan tudi po štirih starodavnih tisah, od katerih ima tista pri hiši št. 8 obseg debla 300 cm, pri št. 14 260 cm, pri št. 7 pa 160 in 170 cm – kar priča o bogati naravni dediščini območja.
Zgodovina Ruta je kot kraj nastala že v 13. stoletju, ko je bil okoliški svet izkrčen in poseljen, kar je kraju tudi dalo ime.
V neposredni bližini današnje vasi je stal stari grad Fala, ki so ga prvotno posedovali falski gospodje, prvič omenjeni že leta 1299. Leta 1407 je grad porušil Oton Pergauer, kasneje pa je Benediktinski samostan svetega Pavla v času turških vpadov graščino spremenil v utrdbo in vanjo postavil oskrbnike-redovnike. V njej je celo delovala šola za klerike.
Po razpustu samostana leta 1782 je posest prešla v državno last, nato pa jo je leta 1820 kupila rodbina Leibmann pl. Rast. Ta je leta 1830 zgradila zidan most čez Dravo, ki pa ga je že leta 1836 odnesla voda. Kasneje je graščina prešla v last P. Glančnika.
V kraju je ohranjena kapela sv. Miklavža, ki naj bi stala že v starem gradu in je bila po gradnji nove graščine ponovno postavljena. Njeno posvečenje sv. Miklavžu, zaščitniku brodarjev, spominja na nekdanje dravsko splavarstvo, ki je imelo v tem delu Drave velik pomen. Na Gomili stoji tudi spominska kužna kapelica, ki priča o starih časih, ko so kraj prizadele kužne bolezni.
Do druge svetovne vojne je bila Ruta z Činžatom eno naselje.
Do druge svetovne vojne je bila Ruta z Činžatom eno naselje.
Z razvojem gozdarstva, lesne trgovine in splavarstva je Ruta v 19. in začetku 20. stoletja doživela gospodarski razcvet, saj so po Dravi vozili velike količine lesa v smeri Maribora in naprej proti Donavi.
Prebivalstvo 1869-2025 +Prebivalstvo Rute 1869-2025leto18691880189019001910193119481953196119711981199120022010201520202025št. prebivalcev28728129829334917320618220416714613311197969384
Pomembne osebnosti
Tatjana Bregant (roj. 1932)- arheologinja in strokovna pisateljica Drago Vresnik (roj. 1926)- pripovednik in publicist.
Sklici
Viri in literatura
Glej tudi seznam naselij v Sloveniji
Zunanje povezave
Kategorija:Naselja Občine Lovrenc na Pohorju