Rdeči Breg je razloženo in raztreseno naselje na severnih pobočjih Pohorja v Občini Lovrenc na Pohorju, nad Lovrenško–Ribniškim podoljem, ki ga obdajajo številni potoki in gozdovi. Leži med Kapušovim potokom na zahodu, spodnjim tokom Radoljne na vzhodu ter potokom Slepnico, pritokom Radoljne, na jugu. Na severni strani naselja se razprostira reka Drava, ki tukaj teče skozi globoko Brezensko sotesko. Višinska lega naselja sega od približno 450 do 800 metrov, najvišja točka pa je Juričev vrh (838 m). Zahodni del območja, ki leži zahodno od Kapušovega potoka, je prej spadal v radeljsko občino, danes pa v podvelško občino.
Rdeči Breg je dostopen iz več smeri — s Puščave, Ožbalta, po Kapušovi grabi ali iz Lovrenca na Pohorju, kamor vodita potoka Vranjščica in Povhov potok. Naselje obsega več raztresenih kmetij in domačij, od katerih so številne samotne in s skodlami krite. Južni deli pobočij so ugodnejši za kmetijstvo in zato gosteje poseljeni.
Velik del območja so bil pokrita z gozdovi, saj gozdovi zavzemajo kar 81 % produktivnih površin. Gozdovi predstavljajo eden izmed glavnih virov dohodka za prebivalce, poleg tega pa so nekateri domačini živijo tudi od živinoreje. Vodni viri so bili pridobljeni iz vodnjakov s talno vodo.
Rdeči Breg je poznan tudi po lovu na divjad, predvsem na jelene, srne in divje peteline, ter po redkih in dragocenih drevesnih vrstah. Najbolj znan je Glačnikov nasad — parkovni nasad zelenih duglazij, cipres, sitk, kavkaških jelk in črnih borov, ki je bil zasajen v 80. letih 19. stoletja in se razprostira na nadmorski višini 600–800 metrov. Gre za eden največjih tovrstnih nasadov na Slovenskem.
Naravne posebnosti kraja dopolnjujejo številna stara drevesa, med njimi: hrast pri domačiji št. 50 na Jurčičevem vrhu z obsegom debla 410 cm, tise pri hiši št. 8 (obsegi 340, 185 in 120 cm), tisa pri hiši št. 16 (200 cm), tisa na posestvu Marije Baumgartner (210 cm).
V okolici Glačnikove hiše stoji lovska koča. Na njej je bila vzidana spominska plošča sedmim borcem pohorske čete Lackovega odreda, ki so padli spomladi 1945.
Večina prebivalcev je zaposlena v Lovrencu na Pohorju, Rušah ali Mariboru, medtem ko doma pridelujejo predvsem les in gozdne sadeže.
Zgodovina Ozemlje današnjega Rdečega Brega je bilo poseljeno že v starejših obdobjih, vendar je bilo zaradi gostih gozdov in strmih pobočij vedno redko naseljeno. Prebivalci so se ukvarjali predvsem z gozdarstvom, živinorejo in rudarstvom.
V 18. stoletju so v bližini Godičeve domačije kopali piritovo rudo, kar je ena najstarejših omemb rudarjenja na tem območju. Rudnino so nekoč talili v plavžu ob spodnji Radoljni, ki je bil pomemben del lokalne železarske dejavnosti in povezan s steklarno ter fužinami v Lovrencu na Pohorju.
Med drugo svetovno vojno je Rdeči Breg zaradi svoje odmaknjenosti služil kot zatočišče partizanov. Na območju Glačnikove domačije in lovske koče so potekale partizanske akcije. Nekatere domačije so bile po drugi svetovni vojni opuščene, nekatere pa so med obema vojnama prevzeli lovrenški lesni trgovci in jih preuredili v manjše posesti.
Po vojni se je del prebivalcev zaposlil v industriji Lovrenca na Pohorju, nekateri pa so nadaljevali tradicijo gozdarstva in lovstva. Naselje je postopno izgubljalo število stalnih prebivalcev, saj so številne domačije postale vikendi ali počitniške hiše.
Prebivalstvo 1869-2025 +Prebivalstvo Rdečega brega 1869-2025leto18691880189019001910193119481953196119711981199120022010201520202025št. prebivalcev222222200217182254272228239257267277248261255235225
Sklici in opombe
Viri in literatura
Glej tudi
Seznam naselij v Sloveniji
Kategorija:Naselja Občine Lovrenc na Pohorju