Ljudstvo Emberá (v zgodovinskem gradivu znano tudi kot Indijanci Chocó ali Katío) je domorodno ljudstvo Paname in Kolumbije. Skupaj z ljudstvom Wounaan (ali Waunana) tvorijo skupino Emberá-Wounaan. V jezikih emberá lahko beseda ẽberá – odvisno od konteksta – pomeni oseba, moški ali pripadnik domorodnega ljudstva.
Geografija Ljudstvo Emberá večinoma živi v departmaju Chocó v zahodni Kolumbiji ter v Panami. Za panamske Emberáje območje Chocó in njegovi rečni sistemi ostajajo njihova pradomovina, različna narečja jezika emberá pa se še vedno večinoma ujemajo z različnimi deli tega območja in njegovih rečnih sistemov.
Zgodovina Zgodovina ljudstva Emberá v Panami Konec 18. stoletja so se pripadniki ljudstva Emberá začeli seliti iz regije Chocó (v današnji Kolumbiji) na območje današnje panamske province Darién, kjer so v času prvih stikov z Evropejci živeli pripadniki ljudstva Tule oziroma Guna. K tej selitvi so spodbudili Španci; prišlo je do spopadov med ljudstvoma Emberá in Guna, zaradi česar se je slednje umaknilo na ozemlja ob karibski obali, ki danes tvorijo avtonomno območje Comarca Guna Yala in otočje San Blas. Območje Darién je kasneje postalo znano kot domovina ljudstva Emberá v Panami, čeprav so se naselili tudi bolj zahodno, vse do Gatúnskega jezera in rečnih območij, ki so pozneje postala del cone Panamskega prekopa.
V 19. stoletju, ko je bilo območje del Velike Kolumbije (Gran República de Colombia), so Darién naseljevala skoraj izključno domorodna ljudstva Emberá in Guna ter potomci pobeglih afriških sužnjev, znani kot darienitas ali libres. Pripadniki skupine darienitas so se običajno naseljevali v pristaniških mestih ob izlivih rek, medtem ko so ljudje Emberá živeli ob rekah, nižje od izvirov. Ta zgodovinski vzorec se še vedno odraža v trenutni demografski sliki regije; številna pristaniška mesta, kot so La Palma, Yaviza in Garachiné, so ohranila svojo identiteto darienitas, medtem ko se številna sodobna naselja ljudstva Emberá nahajajo nižje ob rekah.
Panama se je leta 1903 odcepila od Republike Kolumbije in dosegla neodvisnost. Vendar pa je vzhodni del Paname v tem času ostal izoliran in nerazvit. Čeprav je trgovanje s skupino darienitas ljudstvu Emberá omogočilo dostop do virov in dobrin, kot so izvenkrmni motorji, petrolejke, lovske puške in drugi sodobni izdelki, ki so spremenili njihov vsakdan, so se večje spremembe začele dogajati šele v 1950-ih in 1960-ih. V tem obdobju sta bila pomembna vpliv misijonarjev in delovanje revolucionarne vlade Omarja Torrijosa; ta si je aktivno prizadevala za vključevanje domorodnega prebivalstva Dariéna v panamsko družbo, tako da jih je spodbujala k naseljevanju v skupnosti, kjer so imeli dostop do državnih storitev, kot so šole in zdravstveni domovi. To je sprožilo prehod ljudstva Emberá – ki je do takrat živelo razpršeno v majhnih družinskih skupinah po deževnem gozdu – v ustaljene skupnosti.
Pokrajina Darién se je korenito spremenila z izgradnjo Panameriške ceste, ki je segala vse do kraja Yaviza. Pred izgradnjo ceste je trgovanje in prevoz med mestom Panama in Dariénom potekalo pretežno, če ne celo izključno, po vodi. Gradnja te ceste skozi prej neprehoden teren je imela številne pomembne posledice. Kmetje iz notranjosti države, pogosto imenovani interioranos, so se v velikem številu začeli seliti v Darién, kar je povzročilo demografske spremembe ter sečnjo in krčenje gozdov v dotlej nepredstavljivem obsegu zaradi ustanavljanja živinorejskih farm. Prav tako se je težišče gospodarskega in političnega dogajanja v pokrajini premaknilo s tamkajšnjih obalnih mest na nova naselja, ki so jih ob cesti ustanavljali ti priseljenci.
Družbena organiziranost Prehod od razpršene poselitve k vasem, mestom in mestnim soseskam
Zgodovinsko gledano so ljudje Emberá živeli v razpršenem poselitvenem vzorcu vzdolž rečnih sistemov v Panami in Kolumbiji. Od 1960-ih dalje je večina pripadnikov ljudstva Emberá prešla v strnjene skupnosti in urbana območja. Herlihy opisuje poselitveni vzorec pred petdesetimi leti:
Ljudstvo Emberá je prve majhne vasi začelo ustanavljati v 1950-ih; ta proces so opisali kot »počasen, skorajda evolucijski proces«. Gospodarski dejavniki, vpliv Zahoda in prisotnost verskih misijonarjev so bili pomembni dejavniki pri nastanku prvih naselij skupnosti Emberá. Obstajajo tudi pričevanja o tujcu z vzdevkom »Perú« – skrivnostni in legendarni osebnosti, ki je poskušala prepričati pripadnike ljudstva Emberá, naj se naselijo v kolonijah.
Do konca 1960-ih je vlada Omarja Torrijosa spodbujala naseljevanje pripadnikov ljudstva Emberá iz regije Darién v strnjene skupnosti; Do prve uradne ustanovitve naselja ljudstva Emberá je prišlo leta 1963 ob reki Río Balsas. Leta 1985 je bilo ocenjeno, da je 25 odstotkov pripadnikov ljudstva Emberá v Panami še vedno živelo v skladu s tradicionalnim vzorcem razpršene poselitve. Danes pa življenje v strnjenih naseljih velja za običajno oziroma »tipično« za večino pripadnikov tega ljudstva.
Poleg teh naselij številni pripadniki ljudstva Emberá danes živijo tudi na urbanih območjih. Po podatkih panamskega nacionalnega popisa prebivalstva iz leta 2010 več kot tretjina pripadnikov ljudstva Emberá v Panami živi v osrednji provinci Panamá, več kot 25 % celotne populacije tega ljudstva v državi pa prebiva v mestnih predelih mesta Panama.
Pohabljanje ženskih spolnih organov v kulturi Emberá Tako kot nekatera druga domorodna plemena v Latinski Ameriki je znano, da Emberá izvajajo pohabljanje ženskih spolnih organov (FGM). Tradicija je bila izjemno skrivnostna in tabuizirana do incidenta leta 2007, v katerem je zaradi pohabljanja ženskih spolnih organov umrlo dekle. Incident je povzročil veliko polemik, dvignil zavest in spodbudil razpravo o popolni ukinitvi prakse. Leta 2015 so poročali, da se je od približno 250.000 članov plemena 25.000 (10 %) odločilo prenehati s pohabljanjem ženskih spolnih organov, vodja skupnosti pa je dejal, da upajo, da ga bodo izkoreninili do leta 2030.
Rečni način življenja in stanovanja
Emberá soečno ljudstvo, ki je zgodovinsko gradilo svoje hiše ob bregovih rek. Čeprav zdaj večina ljudi Emberá živi v vaseh, mestih ali urbanih središčih, je veliko uveljavljenih skupnosti Emberá še vedno ob rečnih bregovih. Določena avtonomna regija, Comarca Emberá-Wounaan, je razdeljena na dve ozemlji, ki obkrožata dva glavna rečna sistema Dariéna, Sambú in Chucunaque. Beseda za reko v jeziku Emberá in Wounaan je dó, kar je opazno v imenih številnih rek in mest v departmaju Chocó v Kolumbiji, kot je reka Baudó, pa tudi v glavnem mestu departmaja Quibdó.
Ribe (bedá) so pomembna sestavina prehrane ljudstva Emberá skupaj z banano (patá), reke pa igrajo osrednjo vlogo v vsakdanjem življenju za ribolov, kopanje, prevoz in številna domača opravila. Čolni so prav tako igrali pomembno vlogo v tradiciji in kozmologiji Emberá. Obrt izdelave kanujev (hampá) je bila zgodovinsko zelo pomembna veščina za moške Emberá, včasih je služila kot obred prehoda ali predpogoj za poroko glede na ustno zgodovino. Etnografski zapisi podrobno opisujejo načine, kako čolni prevzamejo antropomorfni značaj v jeziku in filozofiji Emberá, tradicionalno pa so ljudi celo pokopavali v kanujih. Antropologi so pisali o tem, kako so reke osrednjega pomena za svetovni nazor tako Emberája kot Wounaana, tesno povezane skupine ljudi, ki ima sicer različno zgodovino in sistem verovanja od Emberája, vendar si z njimi veliko deli jezikovno, zgodovinsko in kulturno.
Poleg sprememb v poselitvenih vzorcih se oblika tipičnega stanovanja Emberá aktivno spreminja skozi obdobje. Tradicionalno hišo Emberá lahko opišemo kot bivališče na prostem, dvignjeno 6–12 čevljev od tal na kolih s slamnato streho iz palmovih listov (pogosto, a ne izključno, Sabal mauritiiformis) in tlemi iz lubja palme jira (Socratea exorrhiza) (épa). Te hiše so bile običajno okrogle oblike in dovolj velike, da so v njih lahko bivali člani razširjene družinske skupine. Hlodi z vrezanimi zarezami (domé) so bili uporabljeni kot lestve za vstop/izstop iz hiše in so jih lahko obrnili z zarezami obrnjenimi navznoter, da bi signalizirali, da so ljudje zaposleni, da niso doma, ali da živalim preprečijo plezanje v hišo. Prostor pod hišo bi služil kot suhi prostor za opravljanje domačih opravil ali za rejo živali.
Sodobni stanovanjski slog Emberá pogosto uporablja številne tradicionalne materiale in sloge. Vendar pa so pogosto lahko manjši zaradi sorazmerno manjšega števila družinskih članov na hišo. Lesene deske pogosto nadomeščajo jirino lubje kot tla, trpežna aluminijasta kritina pa namesto palmovih listov. Zaradi življenja v ustaljenih skupnostih z drugimi ljudmi, ki niso v sorodu, so zidovi postali pogostejši zaradi dodatne zasebnosti, medtem ko so bili zidovi v preteklosti zelo neobičajni. Peči na propan pogosto nadomestijo ali dopolnijo tradicionalni ogenj za kuhanje. Nekatere sodobne hiše Emberá imajo tako večjo strukturo lesenih tal in sten s kovinsko streho na cementnem temelju, s priloženo, bolj tradicionalno strukturo slamnate strehe za uporabo kot kuhinja. Mnogi zdaj živijo v hišah iz betonskih blokov v tipičnem panamskem slogu, če imajo dostop do virov in infrastrukture za najem ali gradnjo.
Politična ureditev Zgodovinsko gledano je bila družbena in politična ureditev ljudstva Emberá opisana kot v svojem bistvu egalitarna:
Politična ureditev ljudstva Emberá v Panami Prizadevanja Omarja Torrijosa za organizacijo domorodnega prebivalstva v regiji Darién so vključevala ustanovitev prvega Nacionalnega kongresa domorodcev (National Indian Congress) leta 1968. Ljudstvo Emberá so spodbujali k samoorganizaciji in oblikovanju političnega vodstva po vzoru ljudstva Guna; pri tem procesu jim je pomagal celo poglavar ljudstva Guna. V 1970-ih se je vse več družin Emberá naseljevalo v skupnostih in mestih. Do leta 1980 so potekale razprave o ustanovitvi comarce indigene oziroma avtonomnega ozemlja za ljudstvo Emberá znotraj province Darién.
Novembra 1983 je panamska narodna skupščina ratificirala zakon št. 22 (Ley 22), s katerim je bilo ustanovljeno ozemlje Comarca Emberá-Wounaan. To ozemlje, veliko 4383,5 km², obsega dve med seboj ločeni območji (okrožji), Sambú in Cemaco, njegovo središče pa je mesto Unión Chocó. Zakon je ozemlje opredelil kot skupno lastnino ljudstev Emberá in Wounaan. Vodstvena struktura, uradno imenovana Congreso General Emberá Wounaan de la Comarca, ima na čelu vrhovnega poglavarja (cacique general). Poleg tega ima vsako okrožje regionalnega poglavarja (cacique regional), posamezne skupnosti pa volijo tudi lokalne poglavarje (caciques locales), ki jih zastopajo na letnem splošnem kongresu comarce. Ustanovitev območja Comarca je domorodnemu prebivalstvu zagotovila pravno zaščito ozemlja pred posegi latinskoameriških živinorejcev ter določeno stopnjo samouprave.
Sklici
Zunanje povezave
Organización de Jovenes Emberá y Wounaan de Panamá - Organization of Emberá and Wounaan Youth of Panama ONIC - Organización Nacional Indígena de Colombia - National Indigenous Organization of Colombia - Being Embera - Short film on how indigenous culture needed to protect forests -If Not Us Then Who?
Kategorija:Panamci Kategorija:Kolumbijci Kategorija:Etnične skupnosti v Južni Ameriki