Lyonska mestna hiša ( (, mestna hiša) je mestna hiša v Lyonu v Franciji in ena največjih zgodovinskih stavb v mestu. Stavba je med trgoma Place des Terreaux in Place de la Comédie, nasproti operne hiše Opéra Nouvel. Francoska vlada jo je leta 1886 razglasila za zgodovinski spomenik.
Zgodovina Velik del Lyona je bil v 17. stoletju prenovljen, pri čemer je območje Presqu'île postalo mestno središče. V okviru načrta za razvoj tega območja se je mestni svet odločil naročiti gradnjo nove mestne hiše. Izbrana lokacija je bila med trgoma Place des Terreaux in Place de la Comédie.
Začetek gradnje nove stavbe je bil načrtno določen na rojstni dan kralja Ludvika XIV., 5. septembra 1646. Zasnoval jo je Simon Maupin v neorenesančnem slogu in zgradil iz klesanega kamna; mestni svet je prvo sejo v njej opravil 14. novembra 1652. Zasnova je vključevala simetrično glavno pročelje z devetimi osmi, obrnjeno proti zahodu na trg Place des Terreaux, pri čemer sta bili skrajni osi na obeh straneh pomaknjeni naprej v obliki paviljonov. Osrednja os je imela vhod s pravokotnim zaključkom, obdan s stebri v jonskem slogu, ki so podpirali entablature. Preostale osi v pritličju so imele okna s polkrožnim zaključkom, opremljena z arhitravi in sklepniki. V prvem nadstropju so bila okna pravokotna s trikotnimi čeli, v drugem nadstropju pa so imela segmentni zaključek. V osrednji osi drugega nadstropja je bil relief kralja Ludvika XIV. na konju, na ravni strehe pa so bili balustradna ograja, fino izklesane skulpture ter osrednji stolp z uro in kupola.Nouvelle biographie générale depuis les temps les plus reculés jusqu'à nos jours, Hoefer (Jean Chrétien Ferdinand), Firmin Didot frères (Paris), p 394 Prostore Grande Salle (Velika dvorana), slavnostno stopnišče, Salon de la Conservation in Salon de la Nomination je okrasil francoski slikar Thomas Blanchet.
Po požaru 13. septembra 1674Debidour,Laferrere, Lyon et ses environs, Arthaud editions, 2 October 1990 () so stavbo, vključno s fasado, obnovili in preuredili po načrtih Julesa Hardouin-Mansarta in njegovega učenca Roberta de Cotteja.Jacques Louis Delpal, Merveille du Lyonnais et du Beaujolais , La Martinière editions, 2 January 1996 ()
Marca 1793, med francosko revolucijo, je bila stavba pod nadzorom skupine protirevolucionarjev pod vodstvom Josepha Chalierja, ki so se uprli Nacionalnemu konventu. Temu je naredilo konec obleganje Lyona med avgustom in oktobrom 1793. Revolucionarji so takrat odstranili polrelief kralja Ludvika XIV. na konju, ki je bil nameščen na sredini fasade. V času restavracije so ga nadomestili s polreliefom kralja Henrika IV. v enakem položaju.
22. marca 1871 je množica revolucionarnih gardistov, navdihnjena z ustanovitvijo Pariške komune, vdrla v mestno hišo in razglasila ustanovitev podobne komune v Lyonu. Aretirali so župana in mestnega prefekta. Vendar je vstaja trajala le nekaj dni in 25. marca 1871 so revolucionarji mirno zapustili stavbo. Med osvoboditvijo mesta 3. septembra 1944, v času druge svetovne vojne, je mestno hišo zavzela 1. divizija Svobodne Francije s podporo ameriške 36. pehotne divizije in francoskih sil notranjega odpora (FFI). Leta 2005 je bil njen zvonik uvrščen na Unescov seznam svetovne dediščine v okviru skupine zvonikov v Belgiji in Franciji.
Galerija
Sklici
Zunanje povezave
Views of the Lyon City Hall Official site History of the Lyon City Hall
Kategorija:Zgradbe in objekti v Lyonu Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1651