Navia (, ) je concejo (conceyu, občina) v kneževini Asturiji, na severnem delu Španije. Nahaja se na severnem delu zahodne Asturije, na obali Kantabrijskega morja, približno 105 km od Ovieda, ki je prestolnica Asturije. Na severu meji na morje, na jugozahodu na Coaño, na jugu na Villayón in na vzhodu na Valdés.

Zgodovina Sledi prvih ljudi so iz paleolitika, ki so stare tristo tisoč let. O pračloveški prisotnosti pričajo kamnita orodja in so odkrili tudi sledi neandertalca npr. v Andésu, Anleu, Toxu ali Villanclánu.

Leta 600 pr. Kr. so se pojavila keltska plemena, ki so živela v gradiščih (kultura Castro). V tem času so keltski Albioni in Pesiki obvladovali ozemlje.

Zelo malo najdb je iz rimljanskega in vizigotskega obdobja. Med 10. in 12. stoletjem se je izoblikoval fevdalni red ter so bili grajeni samostani in cerkve, ki so opravljale tudi administracijske zadeve. V današnji Navii in Villayónu takrat še ni nastala občina, temveč majhne vasice (villae). Le v 19. stoletju so se poenotila ta majhna naselja v večje upravne enote.

Navia je bila omenjena prvič v 10. stoletju v zvezi z darovanjem zemljišča stolni cerkvi v Oviedu. V 11. in 12. stoletju je vzcvetelo gospodarstvo (predvsem živinoreja in kmetijstvo), vendar je prišel propad v 14. in 15. stoletju zaradi podnebnih katastrof, ki so naredile velike škode v kulturnih rastlinah in živinskem fondu. To je prispevalo h hudim prepirjem med plemiči in razmahu kaznivnih dejanj.

Gospodarske in družbene težave niso nehale v 16. in 17. stoletju, medtem ko so angleški in francoski pirati grozili ljudem. Že se je v tem času izseljevalo veliko ljudi v Kastilijo, ker so se naveličali neugodnega položaja.

1551 so občani odkupili svojo svobodo od Karla V. Habsburškega, ki je bil tudi kralj Španije.

V 18. stoletju se je izboljšal položaj, ker so širili kmetijstvo in se je povečala mera proizvodnje mesa, tudi sta razprševali trgovina in obrt.

Španska vojna za neodvisnost občine ni prizadela v večji meri, čeprav Juan Pérez Villamil, ki je imel pomembno vlogo v uporu v Madridu proti Francozom in je zasnoval znani razglas v Móstolesu 2. maja 1808, je bil po rodu iz občine Navia.

V drugi polovici 19. stoletja se je izoblikovalo lokalno meščanstvo in nakazila izseljencev tudi pripomorejo občini do gospodarskega vzpona v začetku 20. stoletja.

Leta 1851 in 1869 sta se Villayón in La Montaña odcepila od Navie.

Na rekah Doiras, Grandas in Arbón so bila izoblikovana akumulacijska jezera, kjer lahko delajo elektrarne, to pa omogoča, da tudi v Navii ustanovijo tovarno konzerv, ladjedelnico in mlin.

Geografija thumb|desno|Reka Barrayo v občini Navia Občino križa kantabrijska avtocesta. Glavna reka je Navia.

Površina se deli na ravnico ob obali, na doline na osrednjem delu občine in na planinski del. Na južnem delu, na meji Villayóna so strminasti klanci, kjer vrhovi ne sežejo 1000 m. Najvišji vrh je Panondres (842 m).

Reka Navia gre iz juga do severa skozi občino, nato se izliva v morje. Reka je meja med Navio in Coaño. Tudi je pomembna reka Anleo, ki izvira iz gorovja Anleo in se izliva v Navio pri Las Aceñasu. Iz združenja rek Villaoril in del Monte izvira reka Frejulfe (), ki se izliva tudi v morje. Reka Barayo () je meja med Navio in Valdésem.

Podnebje je zmerno in soparno brez večjih kolebanj. Morje prispeva k milemu vremenu, zaradi tega poletja niso precej vroča in zime niso precej mrzle.

Zaradi ugodnega podnebja je rastlinstvo in živalstvo raznoliko v občini. Na površini rastejo gozdovi hrastov, borov in evkaliptov. V majhni meri se pojavi kostanj, oreh, breza in bodika. Reke so bogate z ribami, zato je bil nekoč pomemben ribolov ne le na morju, ampak tudi na rekah.

Gospodarstvo V občini deluje papirnica ENCE ter mlekarni Astilleros Armón in Reny Picot. Živinoreja je še danes pomembna panoga v občini, ker zagotavlja surovino omenjenima mlekarnama. 90 % staleža goved je holštajnska pasma.

Pomembna panoga je še gradbena industrija, ki znaša skoraj 39 % gospodarstva.

Sedaj je turizem začel zvabljati delovno silo iz industrijskega območja. Navia je postala tudi središče nakupovalnega turizma. Edina njena sotekmovalka je na tem področju Luarca v občini Valdés.

Kultura thumb|desno|Palača Camposorio Baročna cerkev sv. Marjete v Puertu de Vega, ki je veličastna cerkvena stavba, je bila zgrajena v 18. stoletju. Župnijsko cerkev v Navii so gradili v 19. stoletju v novogotskem slogu.

Palače občine so bile zgrajene v 16. in 18. stoletju. V palači Camposaro, ki je bila zgrajena tudi v 18. stoletju, je preživel svoja otroška leta španski pesnik Ramón de Campoamor. V meščanski hiši v Puertu Vega je živel zadnja leta asturijski politik in razsvetljenec Gaspar Melchor de Xovellanos.

Pobratena mesta Móstoles Almirante Brown

Znane osebe Juan Pérez Villamil, politik in borec za svobodo Ramón de Campoamor, pesnik Álvaro Navia Osorio y Vigil, diplomat in vojak Manuel Suárez y Suárez, mecen in filantrop

Sklici

Kategorija:Občine v Asturiji