thumb|desno|Paviljon v Noreñi thumb|desno|Hiša Adriana Díaza v Sorribasu thumb|desno|Ecce Homo Noreñe thumb|desno|Al Gochu Noreña (, ) je concejo (conceyu, občina) v kneževini Asturiji, na severnem delu Španije. Nahaja se na vzhodnem delu osrednje Asturije, približno 15 km od Ovieda, ki je prestolnica Asturije. Občino v celoti obkroža občina Siero. Noreña je najmanjša občina v vsej Asturiji, hkrati ima izjemno bogato in omembe vredno kulturo. Gostota prebivalstva je tukaj največja v nasprotju z drugimi večjimi asturijskimi občinami. Zelo je znana o svoji mesni industriji, predvsem so izvrstne noreñske klobase.
Zgodovina Noreña je bila zelo pozno, leta 1151 omenjena prvič v listinah, v zvezi z darovanjem samostanu sv. Vincencija. Kot samostojna občina se pojavi v 14. stoletju in je bila pod pravno oblastjo škofa v Oviedu, ki je imenoval sodnike in župane, zato so bili pogosti prepiri med občino in škofom, ki so bili včasih nasilni. O nasilju pričajo različni dokumenti, ki predstavijo velikokrat romaneskne dogodljaje iz teh časov.
Oblast cerkve je bila ohranjena nad Noreño tudi potem, ko je Filip II. Španski izlastil cerkvena zemljišča v Asturiji s papeškim dovoljenjem, vendar to ni prizadelo Noreñe.
23. maja 1809 so Napoleonove vojske zasedle Noreño. Občani so se v gverilskih bojih borili proti sovražnikom pod vodstvom čevljarja Enriqueta Fombelle.
1827 so Noreño priključili k Sieru, nato se je 1833 osamosvojila. V tem stoletju so se veliko razvijale naslednje panoge: mesna industrija, usnjarska industrija in tovarna čevljev.
1834 je pustošila kolera v Noreñi, ko je umrla več kot polovica (178 ljudi) v epidemiji. 1855 je ponovno izbruhnila kolera, ki je takrat imela 116 žrtev. Nato se je odločila občina Siero o izgraditvi ustrezne kanalizacije.
Geografija Teren je manj hribovit, tudi klanci niso strminasti. Večina prebivalstva žive na klancu El Rebollín.
Glavna reka očine je Noreña (La Lomba), ki izvira iz južnega klanca Collade in se izliva v reko Ñora pri Lugonesu, ki je pritok reke Nalón.
Podnebje je zmerno in soparno. Poletja so velikokrat suha, količina v obliki deža je pogostejša pozimi.
Gospodarstvo Danes je usnjarska industrija nehala (nekoč so bili noreñski usnjarski izdelki priljubljeni v vsej Španiji). Gospodarstvo se popolnoma temelji na mesni industriji, hkrati je vzpon tudi v gradbeni industriji.
Mesna industrija zaposluje skoraj 600 ljudi v občini in izvaža svoje izdelke v deset drugih avtonomne skupnosti, v zadnjih časih so se pojavili ti izdelki tudi na trgih Francije in Nemčije.
Turistična infrastruktura je zelo ugodna in ustrezna, zato je Noreña turistično središče, na katero pozitivno vpliva bližina naselij Lugones in Pola de Siero.
Kultura Na glavnem trgu Noreñe je paviljon iz kovanega železa, ki ga je načrtoval Juan Miguel de la Guardia. Paviljon je bil odkrit 17. septembra 1892. Istočasno so bili pripravljeni okrasni vrti in kioski, ki so še naprej lepotičili razgled.
Noreña se lahko hvali s palačima Rebollín in Miraflores (iz 16. in 18. stoletja) ter s stolpom Reloj iz 1694, kjer so imeli nekoč seje, pozneje so ga uporabili za ječo. Stolp je 1864 dobil uro, ki je usklajevala dnevno delo čevljarjev.
Cerkev Marije Device je bila zgrajena v 16. stoletju na mestu stare cerkve, ki je bila zgrajena v romanskem slogu in so v njej pokopali 1441 škofa Ovieda Diega Ramíreza de Guzmána.
Poleg cerkve je zelo znana kapela Ecce Homo v Noreñi. Izvirna kapela je bila uničena v požaru 1901, sedanjo so zidali 1903. V španski državljanski vojni so poškodovali opreme; takrat so republikanci zažgali več neprecenljive podobe in slike.
V Sorribasu je ohranjena kmečka hiša Adriana Díaza iz 17. stoletja, ki je eden najlepših primerov starega asturijskega ljudskega stavbarstva. Na glavnem pročelju je ohranjen tudi napis, ki prosi Božji blagoslov za domačijo. 2006 se je začel projekt sanacije in obnovitve stavbe.
Tudi je pomemben kulturni spomenik počitniška hiša pisatelja Péreza de Ayale, ki je bila zgrajena 1874.
2001 so postavili kip Al Gochu (pomeni prašič v asturijskem jeziku), ki je v spomin velike in stare tradicije kakovostne mesne industrije Noreñe.
1988 so ustanovili t. i. mesni viteški red v Sabadiegu za ohranitev lokalne tradiocalne gastronomije in osredotoči na uživanje znane asturijske klobase chorizu. V Noreñi pogosto imajo gastronomijske prireditve in festivale.
Znane osebe Elena Rato, kiparka Pedro José de Faya, kirurg Alberto Colunga, teolog in biblicist
Sklici
Kategorija:Občine v Asturiji