Hastings Kamuzu Banda (ok. *1898 ali 1906 – † 25. november 1997) malavijski politik, ki je bil vodja Malavija od leta 1964 do 1994.
Bil je predsednik vlade od osamosvojitve leta 1964 do 1966, ko je bil Malavi del dominija/Commonwealtha. Leta 1966 je država postala republika in posledično je postal njen prvi predsednik, ki je vladal do svojega poraza leta 1994.
Potem ko je večino svoje izobrazbe iz etnografije, jezikoslovja, zgodovine in medicine prejel v tujini, se je Banda vrnil v Njasaland, da bi govoril proti kolonializmu in se zavzemal za neodvisnost od Združenega kraljestva. Uradno je bil imenovan za predsednika vlade Njasalanda in leta 1964 državo popeljal do osamosvojitve. Dve leti pozneje je Malavi razglasil za republiko, sam pa je bil prvi predsednik. Utrdil je oblast in kasneje Malavi razglasil za enopartijsko državo pod okriljem Malavijske kongresne stranke (MCP). Leta 1970 je MCP Bando imenovala za dosmrtnega predsednika stranke. Leta 1971 je postal dosmrtni predsednik Malavija. Kot priznani protikomunistični voditelj v Afriki je med hladno vojno prejemal podporo zahodnega bloka.Owen J. M. Kalinga (2012). Historical Dictionary of Malawi, Fourth Edition, p. 12 Na splošno je podpiral pravice žensk, izboljšal infrastrukturo države in vzdrževal dober izobraževalni sistem v primerjavi z drugimi afriškimi državami.
Vendar je Banda predsedoval enemu najbolj represivnih režimov v Afriki, obdobju, v katerem so politične nasprotnike redno mučili in umorili. Skupine za človekove pravice ocenjujejo, da je bilo med njegovo vladavino ubitih, mučenih in zaprtih brez sojenja vsaj 6000 ljudi. Po eni oceni je bilo med njegovo vladavino ubitih kar 18.000 ljudi.Denver Rocky Mountain News, 17 May 1994.Dallas Morning News, 3 December 1997. Njegova vladavina je bila označena kot »zelo represivna avtokracija«. Banda je bil deležen kritik tudi zaradi vzdrževanja polnih diplomatskih odnosov z vlado apartheida v Južni Afriki. Leta 1993 se je sredi vse večjega domačega in mednarodnega pritiska strinjal z izvedbo referenduma, ki je končal enopartijski sistem. Kmalu zatem je posebna skupščina končala njegov dosmrtni predsedniški mandat in mu odvzela večino pooblastil. Banda je kandidiral za predsednika na demokratičnih volitvah, ki so sledile, a je bil poražen. Umrl je v Južni Afriki leta 1997.
Zgodnje življenje Kamuzu Banda se je rodil kot Akim Kamnkhvala Mtunthama Banda blizu Kasunga v Malaviju (takrat Britanska Srednja Afrika) Mphonongu Bandi in Akupingamnjami Phiri. Njegov datum rojstva ni znan, saj se je zgodil, ko ni bilo dokumentacije o rojstni registraciji, vendar je Banda sam pogosto navajal svoj datum rojstva kot 14. maj 1906. Kasneje, ko mu je prijatelj dr. Donal Brody predstavil dokaze o določenih plemenskih običajih, je Banda dejal: "Nihče ne ve ure, datuma, meseca ali leta, ko sem se rodil, čeprav zdaj sprejemam dokaze, ki mi jih dajete – marec ali april 1898."
Zapustil je vaško šolo blizu Mtunthame in se odpravil k starim staršem po materini strani ter obiskoval osnovno šolo Chajamba v Chikondvi. Leta 1908 se je preselil na misijonsko postajo Chilanga in bil leta 1910 krščen.
Ime Kamnkhvala, ki pomeni »majhno zdravilo«, je bilo nadomeščeno s Kamuzu, kar pomeni »majhna korenina«. Ime Kamuzu je dobil, ker je bil spočet, potem ko je zdravilec njegovi materi dal koreninska zelišča za zdravljenje neplodnosti. Krščansko ime Hastings je prevzel, potem ko ga je leta 1910 v Škotski cerkvi krstil dr. George Prentice, Škot in se poimenoval po Johnu Hastingsu, škotskem misijonarju, ki je deloval v bližini njegove vasi in ga je občudoval. Predpono »zdravnik« si je prislužil z izobrazbo.
Okoli leta 1915–16 je peš odšel od doma s Hanockom Msokera Phirijem, stricem, ki je bil učitelj v bližnji misijonski šoli Livingstonia, v Hartley v Južni Rodeziji (danes Chegutu, Zimbabve). Želel se je vpisati na Škotski prezbiterijanski misijonski inštitut Lovedale v Južni Afriki, vendar je 8. razred izobrazbe zaključil drugje.
Leta 1917 se je peš odpravil v Johannesburg v Južni Afriki. Več let je delal v rudniku Witwatersrand Deep Mine na grebenu Transvaal. V tem času je spoznal škofa Williama Tecumseha Vernona iz Afriške metodistične episkopalne cerkve (AME), ki mu je ponudil plačilo šolnine na metodistični šoli v Združenih državah Amerike, če si bo lahko sam plačal pot. Leta 1925 je odšel v New York.
Življenje v tujini (1925–1958) Združene države Amerike
Banda je študiral na srednješolskem oddelku Wilberforce Institute, afroameriškega kolidža AME (člana AME), danes znanega kot Central State University, v Wilberforceu v Ohiu, in leta 1928 diplomiral. Ker mu je prenehala finančna podpora, je Banda zaslužil nekaj denarja z govori, ki jih je organiziral ganski pedagog Kwegyir Aggrey, ki ga je spoznal v Južni Afriki.
Ko je govoril na srečanju kluba Kiwanis, je spoznal dr. Heralda, s čimer se je vpisal na predšolski študij medicine na univerzi Indiana. V Bloomingtonu je napisal več esejev o svojem domačem plemenu Čeva za folklorista Stitha Thompsona, ki ga je predstavil Edwardu Sapirju, antropologu na Univerzi v Chicagu, kamor se je po štirih semestrih prepisal. Med svojim bivanjem tam je sodeloval z afroameriškim antropologom in jezikoslovcem Markom Hanno Watkinsom in mu posredoval informacije o svojem maternem jeziku, čevščini. To je privedlo do objave slovnice tega jezika. V Chicagu je živel pri Afroameričanki Corinni Saunders. Diplomiral je iz zgodovine in leta 1931 diplomiral iz filozofije (B.Phil.).
V tem času je užival finančno podporo gospe Smith, katere mož Douglas Smith je obogatel s patentiranimi zdravili in zobno pasto Pepsodent ter je bil član upravnega odbora Eastman Kodak. Nato je, še vedno s finančno podporo teh in drugih dobrotnikov (vključno z Walterjem B. Stephensonom iz podjetja Delta Electric Company), študiral medicino na medicinski fakulteti Meharry v Tennesseeju, kjer je leta 1937 diplomiral iz medicine. Banda je postal drugi Malavijec z medicinsko diplomo, po Danielu Sharpeju Malekebuju. Med študijem na medicinski fakulteti Meharry v Tennesseeju se je Banda leta 1934 poročil z Robertine Edmonds.
Združeno kraljestvo Za opravljanje zdravniške prakse na ozemlju Britanskega imperija pa je moral Banda pridobiti še drugo medicinsko diplomo. Obiskoval je Univerzo v Edinburghu in leta 1941 prejel škotsko trojno skupno diplomo (z dodatnimi nazivi LRCP(Edin), LRCS(Edin) in LRCPSG). Njegov študij je financirala vlada Njasalanda s štipendijami v višini 300 funtov na leto (da bi se tja lažje vrnil kot zdravnik) in škotska cerkev; nobeden od teh dobrotnikov ni vedel za drugega. (O tem obstajajo nasprotujoča si poročila. Morda ga je še vedno financirala gospa Smith.) Ko se je vpisal na tečaje tropskih bolezni v Liverpoolu, mu je vlada Njasalanda ukinila štipendijo. Liverpool je bil prisiljen zapustiti, ko je iz razlogov vesti zavrnil vpoklic v vojaški zdravnik. Postal je tudi starešina župnije v škotski cerkvi.
Med letoma 1941 in 1945 je delal kot zdravnik v North Shieldsu blizu Newcastla upon Tyne. V tistem času je bil najemnik gospe Amy Walton v Alma Placeu v North Shieldsu in ji je vsako leto pošiljal božično voščilnico vse do njene smrti v poznih 1960-ih. Leta 1944 je spoznal Merene French, snaho ene od svojih pacientk, in z njo začel razmerje.
Po drugi svetovni vojni je ustanovil ordinacijo v londonskem predmestju Kilburn in postal politično aktiven, ko se je pridružil laburistični stranki in Fabianovemu kolonialnemu uradu, ki je bil ustanovljen leta 1940. Banda se je leta 1945 preselil v London in kupil ordinacijo v severnolondonskem predmestju Harlesden.
Leta 1945 je na pobudo poglavarja Mvaseja iz Kasunguja, s katerim se je leta 1939 srečal v Angliji, in drugih politično aktivnih Malavijcev zastopal Afriški kongres Njasalanda na petem vseafriškem kongresu v Manchestru. Te konference sta se udeležila tudi druga bodoča afriška voditelja, Jomo Kenyatta in Kwame Nkrumah. S pomočjo naklonjenih Britancev je v imenu kongresa lobiral tudi v Londonu.
Federacija Rodezije in Nyasalanda ter selitev v Gano Banda je aktivno nasprotoval prizadevanjem sira Roya Welenskega, politika v Severni Rodeziji, da bi ustanovil federacijo med Južno in Severno Rodezijo z Njasalandom, kar se je balo, da bi povzročilo nadaljnje odvzemanje pravic črncem iz Njasalanda. Federacija, ki jo je imel za "neumno", je bila ustanovljena leta 1953.
Z nekaj navdušenja se je govorilo, da se bo leta 1951 vrnil v Njasaland, vendar se je namesto tega preselil na Zlato obalo v Zahodni Afriki. Tja je odšel deloma zaradi škandala, v katerega je bila vpletena njegova receptorka v Harlesdenu, Merene French (gospa French); kljub poročilom, da je zanosila z njegovim otrokom, to ni bilo nikoli potrjeno. Banda je bil naveden kot sotoženec v ločitvi g. Frencha in obtožen prešuštva z gospo French. Sledila je Bandi v Zahodno Afriko, vendar ni hotel imeti ničesar več z njo. Umrla je leta 1976.
Poziv k vrnitvi domov Več vplivnih voditeljev kongresa, vključno s Henryjem Chipemberom, Kanyamo Chiumejem, Dunduzujem Chisizo in T.D.T. Bando (ni sorodnik), ga je prosilo, naj se vrne v Njasaland in prevzame vodstvo njihovega cilja. Delegacija, poslana v Združeno kraljestvo, se je z Bando sestala v pristanišču Liverpool, kjer se je dogovarjal za vrnitev v Gano. Strinjal se je z vrnitvijo, vendar je prosil za nekaj časa, da uredi nekaj zasebnih zadev. Delegacija se je vrnila brez njega in začela pripravljati na njegovo skorajšnjo vrnitev. Po dveh neuspešnih poskusih, vključno s prepirom med policijo in afriško množico, ki je grozila, da bo napadla letalo BOAC, za katerega se je govorilo, da je prevažal dr. Bando na letališču Chileka, se je Banda končno pojavil 6. julija 1958 po približno 42-letni odsotnosti. Avgusta je bil v zalivu Nkhata razglašen za voditelja kongresa.
Vrnitev v Njasaland Kmalu je začel potovati po državi, govoriti proti Srednjeafriški federaciji (znani tudi kot Federacija Rodezije in Njasalanda) in pozivati njene državljane, naj postanejo člani stranke. Domnevno je bil v svojem rodnem jeziku čičevščini tako izven vaje, da je potreboval tolmača, vlogo, ki jo je očitno opravljal John Msonthi in kasneje John Tembo, ki mu je ostal blizu večino kariere.Kamuzu Banda of Malawi: A Study in Promise, Power, and Paralysis (Malawi Under Dr Banda) (1961 to 1993), John Lloyd Lwanda, Dudu Nsomba Publications, 1993, p. 278 Povsod, kjer je govoril, so ga sprejeli z navdušenjem, odpor proti imperializmu pa je med Malavijci postal vse pogostejši. Do februarja 1959 so razmere postale tako resne, da so rodezijske čete priletele, da bi pomagale vzdrževati red, in razglasile so izredne razmere. 3. marca je bil Banda skupaj s stotinami drugih Afričanov aretiran med Operacijo Sunrise. Zaprli so ga v Gvelu (danes Gveru) v Južni Rodeziji (danes Zimbabve),Attorney General v Malawi Congress Party & Ors. (Civil Appeal 22 of 1996) MWSC 1 (30 January 1997) vodstvo Malavijske kongresne stranke (Nyasalandski afriški kongres pod novim imenom) pa je začasno prevzel Orton Chirwa, ki je bil iz zapora izpuščen avgusta 1959.
Izpustitev iz zapora in pot do neodvisnosti Medtem se je razpoloženje v Veliki Britaniji zaradi pritiska kolonij že dolgo gibalo proti dekolonizaciji. Banda je bil izpuščen iz zapora aprila 1960 in skoraj takoj povabljen v London na pogovore, katerih cilj je bil doseči neodvisnost. Volitve so bile avgusta 1961. Medtem ko je bil Banda tehnično imenovan za ministra za zemljišča, naravne vire in lokalno samoupravo, je dejansko postal predsednik vlade Njasalanda – naziv, ki mu je bil uradno podeljen 1. februarja 1963. On in njegovi kolegi ministri iz MCP so hitro razširili srednješolsko izobraževanje, reformirali tako imenovana sodišča za domorodce, odpravili nekatere kolonialne kmetijske tarife in izvedli druge reforme. Decembra 1962 se je britanski državni sekretar za afriške zadeve R. A. Butler v bistvu strinjal s koncem federacije.