Camillo Paolo Filippo Giulio Benso, grof Cavourja, Isolabelle in Lerija, znan enostavno kot Cavour, italijanski politik, državnik, poslovnež, ekonomist, plemič in vodilna osebnost gibanja za združitev Italije,Camillo Benso, Conte di Cavour (Italian statesman) . biography.yourdictionary.com * 10. avgust 1810, Torino, † 6. junij 1861, Torino.
Cavour je bil eden od voditeljev zgodovinske desnice in od leta 1852 predsednik vlade Kraljevine Sardinije, funkcijo, ki jo je opravljal (razen šestmesečnega obdobja, ko je odstopil) vse do svoje smrti, skozi celotno obdobje druge italijanske vojne za neodvisnost in Garibaldijevih pohodov za združitev Italije. Po razglasitvi združene Kraljevine Italije je Cavour prevzel funkcijo prvega italijanskega predsednika vlade; umrl je že po treh mesecih na položaju in ni dočakal rešitve rimskega vprašanja s popolno združitvijo države po zavzetju Rima leta 1870.
Cavour je v svojih mlajših letih v rodnem Piemontu, ki je bil takrat del Kraljevine Sardinije, uvedel več gospodarskih reform in ustanovil politični časopis Il Risorgimento. Po izvolitvi v Poslansko zbornico je hitro napredoval v piemontski vladi in s povezavo politikov levega in desnega centra prevzel prevlado v Poslanski zbornici. Po obsežnem programu širitve železniškega omrežja je Cavour leta 1852 postal predsednik vlade. Kot predsednik vlade je Cavour uspešno vodil Piemont skozi krimsko vojno, drugo italijansko vojno za neodvisnost in Garibaldijevo ekspedicijo tisočih, pri čemer mu je uspelo Piemont diplomatsko usmeriti v vlogo nove velesile v Evropi, ki je nadzorovala skoraj združeno Italijo, ki je bila petkrat večja od Piemonta, kakršen je bil pred njegovim prihodom na oblast.
Angleški zgodovinar Denis Mack Smith pravi, da je bil Cavour najuspešnejši parlamentarni politik v italijanski zgodovini, vendar ni bil posebej demokratičen. Cavour se je pogosto vedel diktatorsko, ni upošteval svojih ministrskih kolegov in parlamenta ter se vmešaval v parlamentarne volitve. Prav tako je izvajal »transformizem« (trasformismo) in druge politike, ki so se prenesle v Italijo po obdobju združevanja Italije.Denis Mack Smith, "Cavour and Parliament" Cambridge Historical Journal 13#1 (1957): 37–57Denis Mack Smith, Cavour (1985).
Sklici
Nadaljnje branje
Beales, Derek & Eugenio Biagini. The Risorgimento and the Unification of Italy. Second Edition. London: Longman, 2002. Braun, Martin. "'Great Expectations': Cavour and Garibaldi: 1859–1959." History Today (Oct. 1959) 9#10 pp 687–692; historiography Dal Lago, Enrico. "Lincoln, Cavour, and National Unification: American Republicanism and Italian Liberal Nationalism in Comparative Perspective." Journal of the Civil War Era 3#1 (2013): 85–113. Di Scala, Spencer. Italy: From Revolution to Republic, 1700 to the Present. (Boulder, Westview Press, 2004. Hearder, Harry. Cavour (1994) excerpt, a scholarly biography Holt, Edgar. The Making of Italy: 1815–1870. New York: Murray Printing Company, 1971. Kertzer, David. Prisoner of the Vatican. Boston: Houghton Mifflin Company, 2004. Mack Smith, Denis. Cavour. New York: Alfred A. Knopf, 1985. , a scholarly biography, quite critical of Cavour online review; online review Mack Smith, Denis. Italy: A Modern History. Ann Arbor: The University of Michigan Press, 1959. Martinengo-Cesaresco, Evelyn, Countess. Cavour, Fratelli Treves, Milano, 1901; Macmillan, London, 1904. Murtaugh, Frank M. Cavour and the Economic Modernization of the Kingdom of Sardinia (1991). Norwich, John Julius. The Middle Sea: A History of the Mediterranean. New York: Doubleday, 2006. old interpretations but useful on details; vol 1 goes to 1859]; volume 2 online covers 1859–62
Zunanje povezave
Kategorija:Rojeni leta 1810 Kategorija:Umrli leta 1861 Kategorija:Italijanski rimokatoličani Kategorija:Ministrski predsedniki Kraljevine Sardinije Kategorija:Ministrski predsedniki Kraljevine Italije Kategorija:Ministri za zunanje zadeve Italije