Libijsko-punski mavzolej v Tugi (mavzolej Atbana) je antični mavzolej v Tugi v Tuniziji. Je eden od treh primerov kraljeve arhitekture Numidije, ki je dobro ohranjen in datira v 2. stoletje pred našim štetjem. Vlada francoske Tunizije ga je obnovila med letoma 1908 in 1910.Poinssot Louis. La restauration du mausolée de Dougga. In: Comptes rendus des séances de l'Académie des Inscriptions et Belles-Lettres, 54e année, N. 9, 1910. pp. 780-787. DOI : https://doi.org/10.3406/crai.1910.72733

Kot del območja Tuge je mavzolej uvrščen na seznam svetovne dediščine UNESCO. Tunizijska vlada je 17. januarja 2012 predlagala, da se vključi v prihodnjo klasifikacijo kraljevih mavzolejev Numidije in Mavretanije ter drugih predislamskih pogrebnih spomenikov. Dossier des mausolées royaux de Numidie, de la Maurétanie et des monuments funéraires pré-islamiques (Unesco)

Zgodovina

Prvi Zahodnjaki, ki so obiskali najdišče Tuga, so prispeli v 17. stoletju, v 19. stoletju pa so obiski postajali vse pogostejši. Historique de l'exploration du site de Dougga (Strabon) Mavzolej je opisalo več teh turistov in je bil predmet zgodnjih arhitekturnih študij ob koncu tega obdobja.

Leta 1842 je Thomas Reade, britanski konzul v Tunisu, resno poškodoval spomenik med odstranjevanjem kraljevega napisa, ki ga je krasil. Trenutno stanje spomenika je rezultat rekonstrukcije kosov, raztresenih po okolici, ki jo je s tunizijsko podporo izvedel francoski arheolog Louis Poinsot med letoma 1908 in 1910.Louis Poinssot, « La restauration du mausolée de Dougga », CRAI, vol. 54, n°9, 1910, p. 781

Opis

21 m visok mavzolej je razdeljen na tri ravni, vrh petstopenjskega podstavka.

Na severni stranici podija, prve od treh ravni, odprtina, prekrita s ploščo, vodi v pogrebno sobo. Druge stranice mavzoleja so okrašene z lažnimi odprtinami, vogali pa z eolskimi pilastri.

Druga raven grobnice je sestavljena iz kolonade v obliki svetišča (naiskos). Stebri na vsaki strani so jonskega reda. Tretja in zadnja raven je najbogateje okrašena: poleg pilastrov na vogalih, podobnih tistim na prvi ravni, jo zaključuje piramida. Kiparski elementi so ohranjeni: na vogalih so grifoni, na eni od strani zgornje ravni pa kvadriga.

Dvojezični punsko-libijski napis

Dvojezični numidijski in punsko-libijski napis, ki je zdaj v Britanskem muzeju, je omogočil dešifriranje numidijske abecede: Mausolée libyco-punique de Dougga (Institut national du patrimoine)

Interpretacija

Libijsko-punski mavzolej so pogosto povezovali s pogrebnimi spomeniki Male Azije in nekropolami Aleksandrije iz 3. in 2. stoletja pred našim štetjem.Pierre Gros, L'architecture romaine du début du IIIe siècle av. J.-C. à la fin du Haut-Empire, tome 2 « Maisons, palais, villas et tombeaux », éd. Picard, Paris, 2001, p. 417

Zaradi napisa velja, da je bila grobnica posvečena Atbanu, sinu Iepmataha, sina Paluja. Nedavno je bilo ugotovljeno, da napis, ki je poleg enih od lažnih vrat podija,Mustapha Khanoussi, Dougga, éd. Agence de mise en valeur du patrimoine et de promotion culturelle, Tunis, 2008, p. 74 ni bil edini. Drugi napis, nepopravljivo poškodovan, bi našteval titular prebivalca grobnice.

Glede na nedavne študije so imena, omenjena na ohranjenem napisu, zgolj graditelji spomenika: arhitekt in različni glavni obrtniki. Spomenik bi zgradili meščani mesta za numidijskega princa. Domneva se, da je bil morda grobnica ali kenotaf, namenjen Masinisi.Mustapha Khanoussi, op. cit., p. 75

Sklici

Literatura Gabriel Camps, « Dougga », Encyclopédie berbère, tome XVI, éd. Edisud, Aix-en-Provence, 1992, pp. 2522–2527 Gabriel Camps, Les Berbères, mémoire et identité, coll. Babel, éd. Actes Sud / Leméac, Arles / Montréal, 2007 Pierre Gros, L'architecture romaine du début du IIIe siècle av. J.-C. à la fin du Haut-Empire, tome 2 « Maisons, palais, villas et tombeaux », éd. Picard, Paris, 2001 Mustapha Khanoussi, Dougga, éd. Agence de mise en valeur du patrimoine et de promotion culturelle, Tunis, 2008 Edward Lipinski [sous la dir. de], Dictionnaire de la civilisation phénicienne et punique, éd. Brépols, Paris, 1992 Louis Poinssot, « La restauration du mausolée de Dougga », CRAI, vol. 54, 9, 1910, pp. 780–787 (online) Jan-Willem Salomoson & Claude Poinssot, « Le mausolée libyco-punique de Dougga et les papiers du comte Borgia », CRAI, vol. 103, 2, 1959, pp. 141–149 (online) Hédi Slim & Nicolas Fauqué, La Tunisie antique. De Hannibal à saint Augustin, éd. Mengès, Paris, 2001

Zunanje povezave

Mausolee Dougga (1931), Exponat der Farbfotosammlung „The wonderful world of Albert Kahn“ im Albert-Kahn-Museum Paris.

Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Tuniziji Kategorija:Mavzoleji v Tuniziji Kategorija:Arheološka najdišča v Tuniziji Kategorija:Bivše države v Afriki