Ibn Miskavajh (perzijsko: مُسْکُـوْيَه, Muskūyah, arabsko: مِسْكَوَيْه, أبو علي محمد بن أحمد بن يعقوب مسكويه الرازي, Abū ʿAlī Aḥmad ibn Muḥammad ibn Yaʿqūb Miskawayh al-Rāzī) je bil perzijski dvorni uradnikmeskavayh-abu-ali-ahmad filozof in zgodovinar iz Parandaka v Iranu, * 932, † 1030.
Njegov vpliv na islamsko filozofijo je opazen predvsem na področju etike. Bil je avtor prvega večjega islamskega dela o filozofski etiki z naslovom Izpopolnjevanje značaja (تهذيب الأخلاق, Tahdhīb al-Akhlāq), ki se osredotoča na praktično etiko, ravnanje in izpopolnjevanje značaja. Osebno etiko je ločil od javne sfere in osvobajajočo naravo razuma postavil v nasprotje z zavajanjem in skušnjavo narave. Miskavajh je bil pomembna osebnost v intelektualnem in kulturnem življenju svojega časa.
Življenje Miskavajh je bil rojen v Parandaku, ki je bil takrat pod oblastjo Zijaridov. Bil je morda zaratustrski spreobrnjenec v islam, vendar se zdi bolj verjetno, da se je v islam spreobrnil eden od njegovih prednikov. V zgodnji karieri je živel v Bagdadu, kjer je bil tajnik Muhalabija, vezirja bujidskega emirja Muiza al-Davla. Tekoče je govoril srednjeperzijsko in iz tega jezika v arabščino prevedel nekaj predislamskih besedil. Po dolgem služenju iraškim Buidom se je Miskavajh preselil na dvor Rukn al-Davla, kjer je sedem let sodeloval z bujidskim vezirjem Abul-Fadlom ibn al-Amidom. Leta 966 je se skupina gazijev namenila napasti knjižnico v Raju, vendar jo je Miskavajhu uspelo rešiti. Po smrti Abul-Fadla ibn al-Amida leta 970 je Miskavajh služil njegovemu sinu Abul-Fathu. Leta 975 se je skupaj z njim odpravil v Bagdad.
Kasneje je delal kot tajnik in knjižničar za vrsto vezirjev, vključno z Adudom al-Davlom. Nekateri sodobni viri so ga povezovali z Brati čistosti in trdili, da so bili nekateri njegovi spisi uporabljeni pri sestavljanju Enciklopedije Bratov čistosti., page = 26
Miskavajh je umrl leta 1030 v Raju, takrat pod oblastjo Kakujidov.
Dela thumb|Začetek judovsko-arabske različice dela al-Fawz al-Asghar|left Al-Fawz al-Akbar (الفوز الأكبر) – Največja zmaga vsebuje neoplatonski opis evolucije duše. Delo navaja, da se stvarjenje začne z Bogom, pri čemer je intelekt prvi obstoj, ki izhaja iz njega. Vrsta emanacij iz intelekta povzroči verigo bivanja, ki se začne z minerali in nadaljuje skozi zelenje, živali in ljudi, kar povzroči ciklično duhovno evolucijo nazaj k viru človekovega stvarjenja: Bogu. Indijski islamski učenjak Mohamed Hamidulah je primerjal Miskavajhove poglede z darvinistično evolucijsko mislijo. Tajārib al-Umam (كتاب تجارب الأمم) – Izkušnje narodov je ena prvih kronik sodobnih dogodkov, ki jih je napisal kakšen muslimanski zgodovinar. Miskavajh je imel kot uradnik vezirja Bujida al-Muhalabija dostop do notranjega dogajanja na dvoru. Kronika je univerzalna zgodovina od začetka islama, vendar se proti koncu vladavine Adud al-Davla prekine. Tahdhib al'Akhlaq wa Tathir al'Araq (تهذيب الأخلاق و تطهير الأعراق) - Prečiščevanje morale in očiščenje etike je njegovo glavno delo na področju filozofije in obravnava predvsem filozofijo etike. Napisano je bilo za študente. Kitab al-Hikma al-Khalida (كتاب الحكمة الخالدة) - Knjiga večne modrosti je arabski prevod perzijskega dela Večna modrost (perzijsko: جاویدان خرد). Eden od rokopisov je naslovljen Knjiga književnosti Arabcev in Perzijcev (كتاب آداب العرب والفرس).
Sklici
Viri
Emami Abu'l-Qassem, Umar Suheyl. Abū ʿAlī Miskawayh. Encyclopaedia Islamica, 2008.
Kategorija:Rojeni leta 932 Kategorija:Umrli leta 1030 Kategorija:Perzijski filozofi Kategorija:Zgodovinarji