Žudije, žudiji ali varuhi Kristusovega groba so hrvaški katoliški običaj Velikonočnega tridnevja, razširjen v Dalmaciji ter med bosansko-hercegovski Hrvati in Hrvati v Vojvodini.Čuvari Isusova groba u Bačkoj i Srijemu zkvh.org.rs, Inštitut za kulturo vojvodanskih Hrvatov Žudije sestavlja 12 stražarjev, ki jih vodi poveljnik, tako imenovani "juda", kot trinajsti član. Najpogosteje so oblečeni v uniforme rimskih vojakov, včasih pa v mornarske uniforme ali v ljudske noše. Predstava se začne na Veliki četrtek, ko žudije odidejo pred oltar, kjer v izmenah po štiri stojijo na straži do Velikonočne vigilije opolnoči na Veliko soboto na Veliko noč, ko ob Jezusovem vstajenju od strahu padejo na tla.Dragić, Marko. 2009. Čuvari Kristova groba u crkveno-pučkoj baštini Hrvata. Ethnologica Dalmatica 17.
Imena Varuhi Kristusovega groba se imenujejo različno: žudije (Vodice, Metković, Opuzen); rondari (Vrgorac), grobari (Vrlika), grobari in/ali čuvari Gospodinova greba (Oklaj koda Drniša) stražari Kristova groba (Bjelovar, Imotski, Radobilja); stražari Božjega greba (Murter), uskrsne straže u Varešu.
Zgodovina Ta običaj na Hrvaškem je bil prvič dokumentiran v Metkoviću sredi 19. stoletja, ko ga je tja prinesel Ante Gluščević iz italijanskega mesta Loreta, nato pa se je razširil po dolini Neretve in se sčasoma razširil na velik del Dalmacije. Najstarejše žudije so iz leta 1857 iz Župnije svetega Ilija u Metkoviću, zaradi česar so najstarejši tip tovrstnega združenja.150 godina žudijea u Metkoviću arhiva.metkovic.hr, Mesto Metković
Prva pisna omemba vodiških žudij sega v leto 1912. Vidonjske žudije sta leta 1932 ustanovila Joko Jurišin in Joko Ilić – "Joktur". Ni znano, kdaj se je v Varešu začela tradicija varovanja Kristusovega groba, znano pa je, da je bila ta slovesnost na Veliki petek leta 1928. Slovesnost varovanja Kristusovega groba je nastala na podlagi liturgije. Komunističnim oblastem je uspelo slovesnost ponekod prepovedati, drugje pa so poskušale zaman. Tudi uniforme stražarjev se razlikujejo od kraja do kraja (uniforme rimskih vojakov, tradicionalne ljudske noše, uniforme gasilcev, uniforme mornarjev). Vse stražarje imajo skupno sodelovanje v procesijah na Veliki petek (in drugih procesijah skozi vse leto) in padec v trenutku, ko duhovnik zapoje Slava (Gloria), kar skupaj s cerkvenimi zvonovi pomeni vstajenje. Dejanje padca in bega iz cerkve simbolizira Jezusovo vstajenje.
Danes na Hrvaškem deluje več kot trideset združenj Čuvajev Kristusovega groba. V Kninu je bila ta tradicija oživljena po sedemdesetih letih. V Lovasu blizu Vukovarja in v Vitezu je bil obred ponovno oživljen.
Žudije v Vojvodini Med Hrvati v Vojvodini so stražarji Jezusovega groba večinoma mladeniči, oblečeni v narodne noše brez klobukov (Srem) ali v črne obleke (Bačka). Pogosto držijo v rokah supije, medtem ko desetnik nosi helebardo. Straža Božjega groba se začne na Veliki petek proti koncu slovesnosti in se straži naslednji dan čez dan, ponekod pa tudi na samo Veliko noč.
Festival žudija Festival žudija je tradicionalno letno srečanje Žudija, ki poteka na Velikonočni ponedeljek. Prvi festival je bil leta 2001 v Vodice, kjer je potekal do leta 2006, od takrat pa se odvija v različnih župnijah po vsej Dalmaciji. Prvotno imenovan »Srečanje dalmatinskih žudij«, se je preimenoval v »Smotra žudija Dalmacije«, nato v »Vodički festival žudije«, od leta 2011 pa se imenuje »Festival žudije«.Tendencija vodičkog Festivala žudija – od nacionalno do međunarodno priznatog infovodice.com, objavljeno 19. mareca 2019.
Sklici
Kategorija:Dalmacija Kategorija:Velika noč Kategorija:Hrvaška kultura