thumb|Severna in Južna Mongolija znotraj dinastije Čing thumb|Zemljevid Azije leta 1914; mongolska neodvisnost v 1910. letih še ni bila splošno priznana
Zunanja Mongolija (mongolsko: , , IPA prečrkovanje: , ) je ime ozemlja, ki je bilo od leta 1691 do 1911 v domeni kitajske mandžurske dinastije Čing. Ozemlje Zunanje Mongolije ustreza današnji neodvisni državi Mongoliji in ruski Republiki Tuvi. Zgodovinska regija je pridobila neodvisnost od kitajske dinastije Čing med šinhajsko revolucijo. Republika Kitajska je neodvisnost Mongolije uradno priznala 5. januarja 1946. Priznanje je bilo leta 1953 preklicano, potem ko je Sovjetska zveza prekršila kitajsko-sovjetski sporazum o prijateljstvu in zavezništvu. Kitajska je ponovno uveljavila svoje zahteve po Zunanji Mongoliji in jo do leta 2002 na zemljevidih prikazovala kot del svojega ozemlja. Leta 2002 je kitajska vlada pod vodstvom Demokratske progresivne stranke ponovno priznala Mongolijo.
Zgodovina Zunanja Mongolija je bila v času dinastije Čing razdeljena na štiri upravne enote – ajmake: Setsen Kan Aimag, Tušet Kan Aimag, Sain Nojon Kan Aimag in Zasagt Kan Aimag. V poznem obdobju Činga se je naziv »Zunanja Mongolija« uporabljal tudi za združene halkaške in ojratske regije in regijo Tanu Uriankai, ki je bila pod neposredno oblastjo Čingov.
Velik del regije si je pozneje prisvojila Republika Kitajska, ki je s cesarskim ediktom o abdikaciji cesarja pridobila zakonsko pravico do dedovanja vseh ozemelj odstavljene dinastije kot sestavnega dela nove države. Kuomintang je zasedeni del ozemlja od leta 1928 imenoval Območje Mongolije, da bi ga ločil od Zunanje Mongolije. Večina Zunanje Mongolije je bila dejansko pod oblastjo Bogdo-hanskega kanata, ki ni imel večinskega mednarodnega priznanja. Republika Kitajska je za kratek čas od leta 1919 do 1921 vzpostavila svojo oblast nad večino regije. Po ustanovitvi Mongolske ljudske republike leta 1924 je nacionalistična vlada Kitajske leta 1946 pod sovjetskim pritiskom priznala mongolsko neodvisnost, vendar je vlada Kuomintanga leta 1953 to priznanje preklicala zaradi sovjetske podpore kitajskim komunistom in se umaknila na Tajvan. Ljudska republika Kitajska priznava Mongolsko ljudsko republiko od leta 1949 in ima z njo polne diplomatske odnose.
Imena Ime »Zunanja Mongolija« je protiutež imena »Notranja Mongolija«,Huhbator Borjigin (2004). The history and political character of the name of 'Nei Menggu' (South Mongolia). Inner Asia 6: 61-80 ki ustreza kitajski regiji Notranja Mongolija. Notranja Mongolija je dobila tako ime zato, ker jo je bolj neposredno upravljal dvor dinastije Čing. Zunanja Mongolija, bolj oddaljena od Pekinga, je imela večjo stopnjo avtonomije znotraj cesarstva Čing.The Cambridge History of China, volume 10, str. 49
Za Zunanjo Mongolijo obstajajo še druga imena, med njimi Ar Mongol in Mobei Mongol.
Sodobna raba Izraz »Zunanja Mongolija« se včasih še vedno neformalno uporablja za označevanje neodvisne republike Mongolije. Da bi se izognili zamenjavi med Mongolijo in kitajsko Notranjo Mongolijo, kitajski viri prvo običajno imenujejo »Država Mongolija« (kitajsko: 蒙古国; pinjin: Měnggǔ Guó). Ime se v mongolščino prevaja kot Монгол Улс/Mongol Uls, namesto le »Mongolija« (kitajsko: 蒙古; pinjin: Měnggǔ), kar bi se lahko nanašalo na celotno mongolsko regijo.
Sklici
Kategorija:Bivše države v Aziji