Erdeni Batur (; ), čoroško-ojratski knez, ki se na splošno šteje za ustanovitelja Džungarskega kanata s središčem v Džungariji v najbolj severozahodnem delu sedanje Kitajske, * ni znano, † 1653.
Zgodnje življenje Erdeni Batur je bil sin Karkula, tajdžija dominantnega plemena Čoros in vodja zavezništva "štirih Ojratov", znanih kot Džungarji. Po očetovi smrti leta 1634 je Erdeni Batur prevzel očetov položaj in v gorovju Tarbagataj ustanovil Džungarski kanat in se poročil z Amin Daro.
Džungarje je povedel na več zmagovitih vojaških pohodov proti Kazaškemu kanatu na zahodu. Na severu v južni Sibiriji je v zameno za dobre diplomatske in trgovinske odnose Ruskemu carstvu omogočil dostop do rudnikov soli, s čimer je končal 20-letni konflikt med državama. Sklenjene trgovinske vezi so ostale nedotaknjene ves čas njegove vladavine. Blaginja, ki so jo ustvarile ruske postojanke, so še dodatno utrdile Erdeni Baturjev ugled in položaj med samimi Ojrati in voditelji sosednjih narodov.
Vladavina Znotraj kanata se je Erdeni Batur lotil ambiciozne kampanje gradnje imperija. Ustanovil je glavno mesto Džungarskega kanata, današnji Jining, samostan Kobak Sari južno od jezera Zaisan ob reki Emil in več samostanov po celotnem džungarskem ozemlju. Med svojimi podložniki je širil jasno pisavo in budizem in jih spodbujal k selitvi v novo prestolnico.
Guši kanu in njegovemu bratu Kundulunu Ubašiju je leta 1636 pomagal preseliti znaten del plemena Hošut-Ojrat iz okolice jezera Zaisan na območje okoli jezera Činghaj. Guši kan in njegov brat sta tam kmalu ustanovila Hošutski kanat.
Peti dalajlama je Erdeni Baturju v zahvalo za vojaško podporo, ki jo je nudil Guši Kanu pri strmoglavljenju sovražnikov geluške sekte, podelil naziv huntajdži. Dalajlama je ob tem upal, da bo s tem pridobil še enege zaveznika, ki bo ščitil in promoviral njegovo geluško linijo budizma.Karmay, 2009, str. 504-517
Vojna proti Kazahom Leta 1635 je Erdeni Batur napadel Kazaški kanat in ujel kana Džangirja. Napade je nadaljeval do leta 1638 in nato leta 1640 z Mongoli sklenil vsemongolsko zavezništvo. Sporazum je bil sklenjen v Džungariji na kraju, imenovanem Ulan Bura, na meji med današnjo kitajsko provinco Šindžjang in Kirgizistanom.
Zatem je nadaljeval s svojimi pohodi in zavzel mesta in kraje ob reki Sir Darji, vključno s Taškentom in Turkistanom.ʿAbd al-Ḥamīd Lāhaurī, Pādshāh-nāmah, Vol. II (Calcutta: Royal Asiatic Society of Bengal, 1867), str. 438; Материалы по истории русско-монгольских отношений. 1636–1654. Том II (Москва: Издательство Академии наук СССР, 1959), str. 237 Njegova vojska je bila kmalu zatem poražena v bitki pri Orbulaku, kjer se ji je zoperstavila protiinvazijska vojska 22.600 mož. V bitki je izgubil približno deset tisoč mož.. Leta 1646 je znova napadel Kazahe, zavzel je Sajram in Turkistan, ter prisilil Kazahe in Kirgize v vazalstvo. Zavzeta mesta so kmalu osvobodili Buharci. Erdeni Batur je po novem porazu zaprosil za pomoč Hošute in Očirtu Kan je proti Kazahom poslal svojega sina Galdambo.
Propad in smrt Erdeni Batur je še naprej utrjeval svojo moč in pripravljal Džungarski kanat na napad na dinastijo Čing za nadzor nad Srednjo Azijo. Po smrti leta 1653 ga je nasledil njegov tretji sin Senge.
Sklici
Viri
Bawden, Charles R. The Modern History OF Mongolia, The Praeger Asia-Africa Series, Frederick A. Praeger Publishers, New York, NY (1968). Bergholz, Fred W. The Partition of the Steppe: The Struggle of the Russians, Manchus, and the Zunghar Mongols for Empire in Central Asia, 1619–1758: A Study in Power Politics, American University Studies, Series IX, History, Vol. 109, Peter Lang Publishing, New York, NY (1993). Grousset, René. The Empire of the Steppes: a History of Central Asia, Rutgers University Press, New Brunswick, NJ (1970). Haines, R Spencer. "The Physical Remains of the Zunghar Legacy in Central Eurasia: Some Notes from the Field", Paper presented at the Social and Environmental Changes on the Mongolian Plateau Workshop, Canberra, ACT, Australia (2016). Perdue, Peter C. China Marches West: The Qing Conquest of Central Eurasia, Belknap Press of Harvard University Press, Cambridge, MA (2005).
Kategorija:Rojeni v 17. stoletju Kategorija:Umrli leta 1653 Kategorija:Vladarji v 17. stoletju