Ambrož Kodelja, duhovnik, publicist, pesnik, kulturni delavec, * 5. junij 1939, Zagora pri Plavah.
Življenje in delo Ambrož Kodelja (uradno se imenuje Ambrogio Codeglia, saj je rodil v časih, ko so fašistični zakoni poitalijančevali slovenska imena in priimke) se je rodil v Zagori pri Plavah, oče je bil Anton, kmet, mati Katarina (rojena Lužnik), gospodinja. Osnovno šolo je obiskoval v Plavah, nato nižjo gimnazijo v Solkanu. Leta 1960 je maturiral na Kmetijski srednji šoli (danes se imenuje Biotehniška šola) v Mariboru. Odločil se je za duhovniški poklic in je zaključil Teološko fakulteto v Ljubljani 19. junija 1968. Medtem je bil v Kopru 2. julija 1967 posvečen v duhovnika. Najprej je kot duhovnik leta 1967 služboval v Idriji, nato med leti 1968–83 na Grahovem ob Bači, od koder je upravljal tudi Nemški Rut in Obloke. Leta 1983 so ga premestili v Števerjan, od tedaj je vedno sloužboval med Slovenci v Italiji. Leta 1986 je sprejel službo v Doberdobu, kjer je župnik še danes. Učil je veroučno vzgojo na slovenskem državnem Poklicnem trgovovskem zavodu Ivana Cankarja v Gorici in na Zavodu za zunanjo trgovino Žiga Zoisa v Gorici.
Ambrož Kodelja se je vedno zanimal za kulturo in umetnost. Na Jagelonski Univerzi v Krakowu je obiskoval seminar za južnoslovansko zgodovino umetnosti, medtem ko je na Univerzi v Sarajevu sledil seminarju o zgodovini Balkana s poudarkom na Balkanski Islam. V Oblokah je odkril mašne plašče, ki so jih okoli leta 1700 izdelali v Tolmeču, zanimal se je za zgodovino Nemškega Ruta in je o tem tudi pisal. Svoj pečat je pustil tudi v cerkvi v Doberdobu, saj je pomagal pri njeni obnovi, potem ko so jo leta 1925 popolnoma obnovili, kajti je bila med prvo svetovno vojno porušena. V cerkvi je danes s svojimi deli prisotnih več slovenskih umetnikov: na ambonu je relief solkanskega kiparja Borisa Kalina, oltarno sliko svetega Martina in podobi svetega Jožeta in svete Ane je naslikala slikarka Ema Galli, pod korom je velika oljna slika Kraška apokalipsa akademskega slikarja Vladimirja Lakoviča, stranske stene krasi nekoliko neobičajen križev pot, ki ga je leta 1999 naslikala akademska slikarka Alexa Ivanc Olivieri, Slovenka, ki je živela in ustvarjala na Korziki. Nasploh je v cerkvi mnogo slovenskih simbolov, kot so veliki svečniki in sveče na oltarju, ki imajo motiv slovenskega nageljna, na pročelju cerkve je slovenka ornamentistika.
Ambrož Kodelja sodeluje s prispevki narodne, priložnostne, verske, zgodovinske in politične vsebine v zamejskih in matičnih publikacijah ter časopisju. Piše tudi recenzije, raziskave, jezikovne in pedagoške članke. Od kadar je nastal, sodeluje z Novim glasom. Sodeluje tudi z Radiem Trst A s programi verke vsebine in po televiziji z Utripom evangelija. Župniji je tudi pripravil spletno stran.
Izdal je tudi nekaj knjig poezij in proze.https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/104549891
Ko je leta 2017 Kodelja praznoval zlato mašo, so mu pripravili vaščani prisrčno praznovanje.
Sklici
Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki Kategorija:Slovenski publicisti Kategorija:Goriški Slovenci