Mestna hiša () v Freiburg im Breisgauu v Nemčiji se razprostira na skupno 16 lokacijah. Tri najpomembnejše stavbe so Stara mestna hiša () in Nova mestna hiša () v središču mesta ter Tehnična mestna hiša () v okrožju Stühlinger. Najstarejša mestna hiša v Freiburgu je del kompleksa Stare mestne hiše. Stoji na notranjem dvorišču in se danes imenuje Gerichtslaube ('sodnna hiša') ter je neposredno povezana s Staro mestno hišo. Prehod od Nove mestne hiše do Stare mestne hiše se razteza čez Turmstraße med obema stavbama. Tri mestne hiše tvorijo kompleks, v katerem so tri posamezne stavbe registrirane kot spomeniki na seznamu spomenikov države.City archive Freiburg: Verzeichnis der Baudenkmäler der Stadt Freiburg

Stara mestna hiša (Altes Rathaus)

V začetku 14. stoletja je mesto Freiburg kupilo stavbo na Franziskanerplatzu, danes Rathausplatz, nato pa še dve sosednji stavbi, da bi v njej ustanovilo pisarno mestnega pisarja. V sodnih dokumentih iz let 1443 do 1479 se omenja Richthaus ('sodna hiša'), ki je stala v teh stavbah. Leta 1557 je mestni svet naročil gradbenemu mojstru Dietrichu Neebu in zidarju Barthlinu Ressu, naj na posestvu zgradita novo stavbo. To novo stavbo so leta 1561 proti severu razširili z novo stavbo, leta 1600 pa z novo v Turmstraße. Čeprav stavbi združuje enotna fasada, je mogoče ločiti različne gradbene faze.

Stavba iz let 1557/1559 ima asimetrično razporeditev gradbenih osi, ki je vidna še danes. Pritličje ima tri vhode. Glavni portal na desni v renesančnem slogu sega v leto 1558. Dva leva držita grb Freiburga in avstrijskega vojvodstva (Bindenschild). Na skrajni levi strani služi nekdanji prehod, ki ga uokvirja renesančni lok na dvorišče mestne hiše, kot glavni vhod v stavbo. Nad lokom je ura, ki jo krona dvoglavi orel Svetega rimskega cesarstva z grbi Ogrske in Češke ter pod vojvodstvom Kastilje in Avstrije. Več grbov na zatrepu nad glavnim vhodom spominja na različne monarhe v Freiburgu: prostor zgoraj desno vsebuje rdečega orla hiše Zähringen (1091–1218). Zraven je lev grofov Uracha, ki so prevzeli tudi orla Zähringerjev, ko so bili grofje Freiburga. Na sredini na levi je državni grb habsburških dednih dežel, tako imenovani Lerchenwappen, ki prikazuje pet orlov na modrem ozadju, ki predstavljajo pet različnih vojvodstev. Habsburžani so vladali v Freiburgu od leta 1368 do 1806 (razen od leta 1677 do 1697, ko je bil Freiburg del Francoskega kraljestva), kar simbolizira alzaški grb na sredini na desni. Spodaj levo je viden ščit avstrijske hiše; desno od njega je grb Freiburga, križ svetega Jurija.

Fasada stare mestne hiše je bila leta 1559 poslikana s prizori mrtvaškega plesa. Na zahtevo mestnega sveta je moral slikar Galienus Entringer svojo sliko zamenjati z zgodovinsko sliko s prizori iz življenja Filipa II. Makedonskega iz leta 1560. Leta 1881 je Fritz Geiges neogotsko arhitekturno poslikavo Simona Gösersa iz leta 1810 zamenjal s slikami v slogu renesanse, vendar jih je bilo treba leta 1886 zaradi poškodb revidirati. Danes je stavba enakomerno ometana v peščenjakovo rdeči barvi. Okna so uokvirjena v črno in zlato z barvitimi portali.Hans Georg Wehrens: Der Totentanz im alemannischen Sprachraum. "Muos ich doch dran - und weis nit wan". Schnell & Steiner, Regensburg 2012, , p. 172.Peter Kalchthaler: Die historischen Rathäuser. Presse-und Informationsamt, Freiburg im Breisgau 1990.

Med operacijo Tigerfish leta 1944 je stara mestna hiša popolnoma zgorela in celotna notranja oprema je bila izgubljena. Pri obnovi stavbe so bili uporabljeni sodobni materiali. Stara mestna hiša je bila tudi razširjena za tri krila v preprostem funkcionalnem slogu, običajnem za tisti čas. Zaradi nove gradnje se je ohranil le podstrešni prostor samostana klaris. Ta samostan je bil od leta 1672 do njene ukinitve leta 1782 nastanjen v nekdanji Regelhaus (kvazi-samostanski zgradbi) Zum Lämmlein. Po tem je stavbe uporabljala 'Bolnišnica Svetega Duha'.

Nova mestna hiša (Neues Rathaus)

Izvor Nove mestne hiše sega v dvojno hišo. Desno (Zum Rechen) je naročil zdravnik Joachim Schiller von Herdern in jo zgradil med letoma 1539 in 1545.Rolf Wilhelm Brednich: Zur Volkskunde des Landkreises in: Landkreis Breisgau-Hochschwarzwald (Hrsg.): Breisgau-Hochschwarzwald. Land vom Rhein über den Schwarzwald zur Baar, Karl Schillinger, Freiburg im Breisgau 1980, , p. 175. Univerza je kupila sosednjo hišo (Zum Phönix) in obe hiši spremenila v kompleks stavb.

Kot povezava med stavbama je bil izbran prestižni vhod s stebri, okrašen s pedimenti z napisom Academia friburgensis. Ta kompleks stavb je univerzi služil do leta 1774 kot Collegium Universititas. Po ukinitvi jezuitskega reda je univerza dobila nove kolegijske stavbe na Bertoldstraße. Tja so se preselili upravni oddelek in tri od štirih fakultet (brez medicine). Od takrat se je stavba imenovala Alte Universität ('Stara univerza'), Altes Kollegium ('Stari kolidž') ali Alte Anatomie ('Stara anatomija'). Leta 1867 se je Medicinska fakulteta preselila v nove stavbe proti severu, kjer je nastal nov univerzitetni prostor. V začetku 18. stoletja je bil med prenovo južnega krila stavbe ustvarjen Auditorium maximum (največja predavalnica). Zaradi velikega štukaturnega stropa velja avditorij za najlepši prostor v Freiburgu iz baročnega obdobja. Leta 1779 je bil v severnem delu stavbe ustvarjen še en avditorij za anatomska predavanja (Theatrum Anatomicum).

Po več kot 300 letih v lasti univerze je mesto kupilo stavbo za 140 zlatih mark in jo leta 1901 dokončalo preureditev v novo mestno hišo. Razloga za to sta pomanjkanje prostora in zgodovinsko ohranjanje spomenika.Die Alte Universität, Peter Kalchthaler, Badische Zeitung, 2011-08-15, Retrieved 2012-06-25 Poleg tega je mesto želelo preprečiti rušenje stavbe in s tem špekulacije z nepremičninami. Preobrazba v mestno hišo je bila povezana tudi s številnimi spremembami vsebine stavbe. Figura v obliki erkerja je bila pogosto poškodovana s strani tovornjakov in je bila leta 2012 v celoti zamenjana.Face-Lifting am Rathaus statt Nasenkorrektur, Simone Lutz, Badische Zeitung, 2012-10-20, Retrieved 2012-10-22

Danes poleti na dvorišču nove mestne hiše potekajo različne gledališke predstave.

Gerichtslaube

Gerichtslaube ('sodna hiša') je najstarejša mestna hiša v Freiburgu. Prvič je dokumentirana leta 1328 kot mestni svet, vendar je šele od 16. stoletja identificirana kot Gerichtslaube.

Hiša je bila v zračnem napadu na Freiburg (operacija Tigerfish) leta 1944 uničena skoraj do temeljev; skoraj nedotaknjeni so ostali le deli dostopnega stopnišča in zahodne stene, prizidek, v katerem so bili arhivi, vključno z ustanovitvijo iz leta 1553. Od leta 1961 je obnovo vodila civilna iniciativa Kuratorium Gerichtslaube, marca 1975 pa se je začela obnova po načrtih arhitekta Gregorja Schroederja. Po slovesnosti polnjenja decembra 1975 je bila slovesno odprta junija 1979.

Tukaj je še ena posebnost: 24. avgusta 1498 je kralj Maksimilijan I. Habsburški v freiburškem rajhstagu izdal zakon o čistosti vina (Reinheitsgebot), ki je starejši od znanega zakona o čistosti piva z dne 23. aprila 1516.

Sklici

Zunanje povezave

Stara mestna hiša City of Freiburg Nova mestna hiša City of Freiburg Technical Town Hall Alemannische Seiten Old Town Hall Alemannische Seiten New Town Hall Alemannische Seiten Gerichtslaube Alemannische Seiten

Kategorija:Freiburg Kategorija:Ustanovitve leta 1120 Kategorija:Mestne hiše