Grad Jezerski ali Stari grad Jezerski (Tvrđava Jezerski, Castrum Hiesera) je bil utrjen grad iz srednjega veka in utrdbeni objekt iz osmanskega obdobja na spetini nad vasjo Jezersko. Nahaja se na dolgem grebenu, ki se strmo spušča v blago dolino, približno štiri kilometre zahodno od Bosanske Otoke v Bosni in Hercegovini. Trdnjava je bila razglašena za narodni spomenik Bosne in Hercegovine.
Lokacija Nahaja se na strmem hribu poleg naselja Jezerski.
Zgodovina Prva omemba gradu z imenom Castrum Hiesera v zgodovinskih virih sega v leto 1278. Grad je sprva pripadal svobodni plemenski občini, konec 15. stoletja pa so kot gospodarji omenjali plemiči Nemčići. V 16. stoletju je navedeno, da se nahaja v Zagrebški županiji, in da je v lasti plemiča Stjepana Nemčića (imenovanega Jezerski in Svičović). Leta 1563 je mesto varovala posadka 16 kraljevih vojakov.V gradu je bila župnijska cerkev sv. Kuzme in Damjana v kninski škofiji.
Osmansko cesarstvo je pod vodstvom Ferhada Paše Sokolovića leta 1576 osvojilo Cazin, Bužim in Jezerski. Grajski posadki je poveljeval dizdar. Po padcu Castrum Hiesera pod osmansko oblast so se Nemčići preselili v Križevaško županijo, kjer njihovi potomci živijo še danes. Po njih se je preselilo veliko število družin iz tega kraja, večina pa je ostala na svojih zgodovinskih posestvih in sprejela islam.
Leta 1687 so hrvaški krajišniki požgali grad Jezerski in Stari grad Bijela Stijena. V dokumentih je zapisano, da je bil dizdar leta 1730 Mehmed-aga.
V gradu je bila nameščena vojaška garnizija, ki ji je poveljeval dizdar, podrejen krupskemu kapitanu. Ta garnizija je do sredine 17. stoletja štela 23 mejnih stražarjev, nato pa se je povečala na 30 mejnih stražarjev. V prvi polovici 18. stoletja se je garnizija podvojila na 60 mož, trdnjavo pa so okrepili z dvema manjšima topovoma.Po uradnem popisu prebivalstva leta 1833 sta bila v mestu 2 topa, po avstrijskem poročilu iz leta 1834 pa 4 topovi. Opuščen je bil leta 1838.
Opis V gradbenem smislu je ta grad zelo zanimiv, predstavlja posebno vrsto starih gradov, iz katerih so se kasneje razvile dovršenejše utrdbe. Srednjeveški grad Jezerski je eden od najpreprostejših in najmanjših gradov v Pounju. Ostanki stare utrdbe imajo notranji okrogel stolp, visok več kot 20 metrov, njegov vhod je dvignjen 4 metre nad tlemi. Okoli stolpa se je dvigalo trdno in 7 metrov visoko obzidje v obliki štirikotnika, dolgo 16 metrov in široko 12 metrov. Ta grad je bil zgrajen pred izumom smodnika, kar dokazuje okrogla oblika odprtin v obzidju, ki so bile uporabljene za streljanje z lokom in puščico. Na zunanjem, štrlečem opažu stolpa, v višini 1,4 m nad temeljem, je okrasni trak. Zunanji premer stolpa je 8 m, debelina zidov pa 1,8 m. Od obora so se ohranili 3 fragmenti zidu z linami. Številni elementi imajo podobnosti z deli notranjih utrdb v srednjeveškem gradu Bužim (enak način gradnje in oblika stolpa, koncept razporeditve nadstropij v stolpih, oblike strelnih lin in topniških odprtin).
Jezerski je utrjen z zunanjim obzidjem dimenzij 55x30 m, katerega so zgradili Osmani. Znotraj obzidja se nahaja mošeja in ena stara zgrada.
Natančnega datuma izgradnje te mošeje v pisnih dokumentih niso našli. Če primerjamo to mošejo s podobnimi mošejami, zgrajenimi v Krajini, in na podlagi videza in obdelave lesenih delov notranjosti lahko sklepamo, da ta mošeja izvira iz 19. stoletja. Stavba mošeje ima pravokotno osnovo, razvito po dolžini, z zunanjimi dimenzijami približno 7,80 x 9,50 m + 2 x 7,80 m (veranda). Skupna uporabna površina stavbe je približno 94 m2. Mošeja je pokrita s strmo štirikapnico, iz središča katere se dviga lesen minaret. Strešna konstrukcija je lesena, kot kritina pa so bili uporabljeni dvojno prepognjeni strešniki. Mošeja je v precej slabem stanju in ni v uporabi od leta 1992.
V letu 2016 so bila izvedena prva dela na obnovi trdnjave, mošeje in Crnićeve hiše.
Literatura
Ćiro Truhelka, Naša mesta. Izdaja knjigarne J. Studnička et al. Sarajevo, 1904. Hamdija Kreševljaković, Prispevki k zgodovini bosanskih mest pod turško oblastjo. Prispevki k orientalski filologiji in zgodovini jugoslovanskih narodov pod turško oblastjo, št. II, Sarajevo, 1952. Marko Vego, Naselja srednjeveške bosanske države. Svjetlost, Sarajevo 1957. Marko Popović, Srednjeveške trdnjave v Bosni in Hercegovini. Zbornik za zgodovino Bosne in Hercegovine 1, Srbska akademija znanosti in umetnosti. Beograd 1995, 33-55.
Sklici
Jezerski Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi