Gardani hisar (tadžiško: Garдани Ҳисор, Gardani Hisor) je bila sogdijska trdnjava iz 5./6. do 8. stoletja, katere ostanki so v provinci Sughd v severnem Tadžikistanu.
Lokacija Gardani hisar stoji približno 70 kilometrov vzhodno od Pandžakenta v okrožju Aini. Trdnjava je zapirala dostop do stranske doline reke Zarafšan, kjer je danes vas Madm. Nekdanja trdnjava leži tri kilometre od te vasi in dvanajst kilometrov od gore Mugh. Na obeh mestih so bili najdeni sogdijski artefakti. Arheološke raziskave so odkrile rudarjenja kositra na bližnjem najdišču Mučistan, ki kaže na pomen te regije že v bronasti dobi.Hermann Parzinger, Nikolaus Boroffka. Woher stammt das Zinn der Bronzezeit in Mittelasien?. Archäologie in Deutschland, zv. 3, str. 12-17. Theiss Verlag, Stuttgart, 2001
Ime
Drugi del imena, 'hisar', izhaja iz arabsko-turške besede hisar, ki pomeni trdnjava.
Utrdbe in izkopavanja Gardani hisar je obsegala naselje, zgrajeno na planoti in palačo na vzpetini nad vasjo. Za razliko od drugih urbanih naselij, kot je Stari Pandžakent, je bila Gardani hisar kmečko naselje.Исматулло, Рахматуллаев (2006). История жилых комплексов согдийского города VII-VIII веков (По материалам объекта XXIII городища древнего Пенджикента). Pridobljeno aprila 2018.
Palača, datirana v 6. do 8. stoletje, je zaradi njene razporeditve opisana kot edinstvena v Srednji Aziji.Boris Il'ich Marshak (2003). "The Archaeology of Sogdiana". The Silk Road, 1(2): 3-8. Pridobljeno 1. februarja 2008 V drugih sogdijskih palačah na tem območju prostori niso bili razporejeni na dveh ravneh. V Gardani hisarju so vhodna vrata, stražarnice, sprejemnica, servisni in gospodarski prostori približno tri metre nižje. V enem od prostorov, ki meri 7,7 × 7,5 metra in je bila domnevno prestolna dvorana, so bili med izkopanimi štirje izrezljani leseni stebri in preproga. V palači je bil tudi tempelj z oltarno nišo iz nežgane opeke.Klaus Pander (2005). Zentralasien. Usbekistan, Kirgistan, Tadschikistan, Turkmenistan, Kasachstan. DuMont Reiseverlag, Ostfildern. Tloris je podoben zgornjemu nadstropju sogdijske palače Čilhudšra iz 7.-8. stoletja.Klaus Pander (2005). Zentralasien. Usbekistan, Kirgistan, Tadschikistan, Turkmenistan, Kasachstan. DuMont Reiseverlag, Ostfildern. Iz sledi ognja, ki so še vedno vidne v ruševinah, se sklepa, da je palača verjetno pogorela leta 772, ko so arabski osvajalci zasledovali Divastiha, zadnjega vladarja Pandžakenta. Prebivalci, ki so domnevno zbežali, so za seboj pustili večino svojega pohištva.
Zapuščene stavbe Gardani hisarja so sčasoma erodirale v sploščene gomile, kot številna druga sogdijska najdišča.The Archaeology of Sogdiana. Boris Ijič Maršak (2003). The Silk Road, 1(2): 3-8 Naselbino je v sodobnem času ponovno odkril Jurij Jakupov in jo izkopaval do leta 1974.
Sklici
Zunanje povezave Internetseite über sogdische Anlagen, mit einer Karte von Sogdien einschließlich Gardani Hissar (englisch) Karte der Anlage im DuMont-Reiseführer Zentralasien: Usbekistan, Kirgistan, Tadschikistan, Turkmenistan, Kasachstan von Klaus Pander
Kategorija:Trdnjave Kategorija:Tadžikistan