Krčenje gozdov v Indoneziji vključuje dolgoročno izgubo gozdov in zelenja po večjem delu države; ima ogromne okoljske in družbene posledice. Indonezija je dom nekaterih biološko najbolj raznolikih gozdov na svetu in se po številu vrst uvršča na tretje mesto za Brazilijo in Demokratično republiko Kongo.ABC Four Corners: Background information on Indonesia, deforestation and illegal logging , Retrieved 28 May 2010
Še leta 1900 je bila Indonezija gosto gozdnata država: gozdovi so predstavljali 84 odstotkov celotne površine. Krčenje gozdov se je okrepilo v 1970-ih in se od takrat še pospešuje. Ocenjena gozdna pokritost v višini 170 milijonov hektarjev okoli leta 1900 se je do konca 20. stoletja zmanjšala na manj kot 100 milijonov hektarjev.Matthews, Emilly (ed.): The State of Forests Indonesia, Bogor 2002, Retrieved 28 May 2010 Leta 2008 je bilo ocenjeno, da bodo tropski deževni gozdovi v Indoneziji v desetletju posekani.China is black hole of Asia's deforestation , Asia News, 24 March 2008 Od celotne sečnje v Indoneziji naj bi bilo do 80 % izvedene nezakonito.Riskanalys av glas, järn, betong och gips 29 March 2011. s.19–20
Velika območja gozdov v Indoneziji so izkrčila velika multinacionalna podjetja za proizvodnjo celuloze, kot je Asia Pulp and Paper, in jih nadomestila z nasadi. Gozdove pogosto požigajo kmetjeSlash and burn, Encyclopedia of Earth in lastniki plantaž. Drug pomemben vir krčenja gozdov je sečnja, ki jo poganja povpraševanje s Kitajske in Japonske. Programi kmetijskega razvoja in selitve so preselili veliko prebivalstvo v območja deževnih gozdov, kar je še povečalo stopnjo krčenja gozdov. Razširjeno krčenje gozdov (in drugo uničevanje okolja) v Indoneziji akademiki pogosto opisujejo kot ekocid.
Sečnja in požiganje gozdov za čiščenje zemljišč za gojenje sta Indonezijo v preteklosti uvrstila med največje onesnaževalce s toplogrednimi plini na svetu, takoj za Kitajsko in Združenimi državami Amerike. Gozdni požari pogosto uničujejo večje ponore ogljika, vključno s starodavnimi deževnimi gozdovi in šotnimi močvirskimi gozdovi. Maja 2011 je Indonezija razglasila moratorij na nove pogodbe o sečnji, da bi pomagala pri reševanju krčenja gozdov."Indonesia's forest moratorium: A stepping stone to better forest governance?", CIFOR Working Paper 76, 2011 Politika je imela sprva omejen vpliv, do leta 2012 pa je Indonezija presegla brazilsko stopnjo krčenja gozdov in postala država z najhitrejšim krčenjem gozdov na svetu.Bachelard, Michael: "World's worst illegal logging in Indonesia", in The Sydney Morning Herald, 30 June 2014"Deforestation in Indonesia Is Double the Government's Official Rate", in Scientific American, 30 June 2014
Vendar pa se je v zadnjih letih stopnja krčenja gozdov zmanjšala. Po podatkih Laboratorija za globalno analizo in odkrivanje zemljišč (GLAD) Univerze v Marylandu iz leta 2025 je Indonezija med letoma 2023 in 2024 zmanjšala izgubo primarnih gozdov za 11 %, s čimer je obrnila stalno naraščanje med letoma 2021 in 2023. Požari so ostali relativno blagi, skupna izguba pa je ostala precej pod vrhunci, zabeleženimi sredi leta 2010. V zadnjem letu mandata predsednika Joka Widoda se je še naprej poudarjalo varstvo, obnova in preprečevanje požarov gozdov, kar so podpirali vladni programi, lokalne skupnostne pobude in prizadevanja zasebnega sektorja za zmanjšanje krčenja gozdov, povezanega s surovinami, kot sta palmovo olje in les. Večina izgube primarnih gozdov se je zgodila v bližini obstoječih nasadov, majhnih kmetij in rudarskih območij; z lokalnim povečanjem, o katerem so poročali v več provincah, vključno z Acehom, Bengkulujem in Južno Sumatro na Sumatri, pa tudi v Papui. Izgube so opazili tudi na zavarovanih območjih, kot so Kerinci Seblat, Tesso Nilo in ekosistem Leuser.
Zgodovina
Indonezijsko otočje s približno 17.000 otoki je dom nekaterih najbolj biotsko raznovrstnih gozdov na svetu. Leta 1900 je celoten gozd predstavljal 84 % celotne površine. Do leta 1950 so plantaže in zasaditve drevesnih rastlin v majhnih kmetijah še vedno pokrivale le majhno območje. Gozdna pokritost do takrat je ocenjena na 145 milijonov ha (hektarjev) primarnega gozda in nadaljnjih 14 milijonov ha sekundarnega in plimskega gozda.
V zgodnjih 1970-ih je Indonezija ta dragoceni vir izkoristila v svojo gospodarsko korist z razvojem lesnopredelovalne industrije v državi. Od konca 1980-ih do leta 2000 se je proizvodna zmogljivost v industriji celuloze in papirja povečala za skoraj 700 %, zaradi česar je Indonezija deveti največji proizvajalec celuloze na svetu in enajsti največji proizvajalec papirja.
Stopnja krčenja gozdov se še naprej povečuje. Poročilo o stanju okolja za leto 2009, ki ga je objavil predsednik Susilo Bambang Yudhoyono, je razkrilo, da se je število žarišč požarov leta 2009 povečalo na 32.416 z le 19.192 leta 2008. Ministrstvo za okolje je za povečanje okrivilo šibko kazensko pregon in pomanjkanje nadzora lokalnih oblasti, pri čemer je bil glavni vzrok za požare krčenje zemljišč.
Med letoma 1990 in 2000 je bilo v Indoneziji izgubljenih 20 % gozdnih površin (24 milijonov ha), do leta 2010 pa je bilo gozdnatih le 52 % celotne površine (94 milijonov ha).Staff (30 November 2011) Global Forest Resources Assessment 2010 – Trends in Extent of Forest 1990–2010 Food and Agriculture Organization of the United Nations, Media Centre, Accessed 5 March 2012 Kljub moratoriju na nove pogodbe o sečnji, uvedenem leta 2010, se je stopnja krčenja gozdov še naprej povečevala na približno 840.000 hektarjev leta 2012, kar je preseglo krčenje gozdov v Braziliji.John Vidal: "Rate of deforestation in Indonesia overtakes Brazil, says study" in The Guardian, 30 June 2014 Krčenje gozdov v Indoneziji je doseglo vrhunec leta 2016, nato pa se je zmanjšalo za približno 30 % (v primerjavi z obdobjem 2009–2016 in 2017–2019).Sebastian Kraus, Jacqueline Liu, Nicolas Koch, Sabine Fuss, No aggregate deforestation reductions from rollout of community land titles in Indonesia yet, Proceedings of the National Academy of Sciences (October 2021), 118 (43), doi:10.1073/pnas.2100741118. Študije pripisujejo upad »mešanici politik, ki vključuje prepovedi krčenja primarnih gozdov in izsuševanja šote, pregled koncesij za zemljišča in moratorij na nove nasade in rudnike palmovega olja«, pa tudi programom certificiranja trajnosti za gozdove na obstoječih nasadih oljnih palm. Pravne listine o skupnostnih gozdovih so bile izdane tudi za 2,4 milijona hektarjev po vsej Indoneziji, vendar študija iz leta 2021 ni našla dokazov, da bi ti programi zmanjšali krčenje gozdov.
Gonilne sile krčenja gozdov
V letih 2001–2016 je bil največji posamezni dejavnik krčenja gozdov v Indoneziji nasadi oljnih palm, ki so predstavljali približno 23 % krčenja gozdov v državi. Drugi največji dejavnik krčenja gozdov je bila pretvorba gozdov v travnike/grmičevje, ki je predstavljala približno 20 % krčenja gozdov v državi. Krčenje gozdov za kmetijstvo majhnega obsega in mešane nasade majhnega obsega je skupaj predstavljalo 22 % krčenja gozdov v državi. Gozdne ceste in krčenje majhnega obsega, ki jim je sledila ponovna rast sekundarnega gozda, so predstavljali približno 10 % krčenja gozdov v državi. Vsi drugi vzroki (kot so rudarstvo in ribniki) so skupaj predstavljali približno 5 % krčenja gozdov v državi.Kemen G. Austin, Amanda Schwantes, Yaofeng Gu & Prasad S. Kasibhatla, What causes deforestation in Indonesia?, Environmental Research Letters, Vol 14, No. 2 (2019).
V Indoneziji je bilo vsaj 3,3 milijona hektarjev gozdov spremenjenih v nasade oljnih palm. Vendar se je letna izguba primarnih gozdov zmanjšala z 930.000 hektarjev leta 2016 na 230.000 hektarjev leta 2022. V skladu z novimi pravili, ki jih je določila vlada, bodo lastniki zemljišč, ki gojijo nasade oljnih palm na proizvodnih gozdnih zemljiščih, plačali globe, tisti, ki jih gojijo na zaščitenih gozdnih zemljiščih, pa jih bodo predali vladi, da jih ponovno spremeni v gozdove. 200.000 hektarjev nasadov bo spremenjenih v gozd. Proti podjetjem, ki nasade gojijo nezakonito, bodo uvedeni pravni ukrepi.
Leta 2024 je bilo rudarjenje in predelava niklja eden glavnih vzrokov za krčenje gozdov v Indoneziji.
Učinki Hitro in naraščajoče krčenje gozdov škoduje široki biotski raznovrstnosti Indonezije in povečuje emisije toplogrednih plinov v Indoneziji, ki so med najvišjimi na svetu. Pretvorba in sežiganje šotnih tal povzročata hudo onesnaženje zraka, kar predstavlja veliko škodo za javno zdravje.
Prizadeta območja
Indonezijski nižinski tropski gozdovi, najbogatejši z lesnimi viri in biotsko raznovrstnostjo, so najbolj ogroženi. Do leta 2000 so bili na Sulaveziju skoraj v celoti posekani, na Sumatri in Kalimantanu pa naj bi v nekaj letih izginili.
Na Sumatri je bilo uničenih več deset tisoč kvadratnih kilometrov gozda, pogosto zaradi koncesij centralne vlade, ki so bile dane podjetjem za palmovo olje za odstranitev gozda.Losing land to palm oil in Kalimantan, BBC News, 3 August 2007 V Kalimantanu so med letoma 1991 in 2014 zaradi neobvladljivih požarov, ki so povzročali onesnaževanje ozračja po vsej jugovzhodni Aziji, požgane velike površine gozda.
Pričakuje se, da bo gradnja ceste Trans-Papua odprla velika območja deževnega gozda v zahodni Novi Gvineji za sečnjo.
Nezakonita sečnja
Poročilo Programa Združenih narodov za okolje iz leta 2007 je ocenilo, da je med 73 % in 88 % lesa, posekanega v Indoneziji, posledica nezakonite sečnje. Kasnejše ocene so pokazale, da je med 40 % in 55 % posekanega lesa v Indoneziji posledica nezakonite sečnje.Jake Schmidt, Illegal Logging in Indonesia: The Environmental Economic and Social Costs. BlueGreen Alliance, April 2010. Študija iz leta 2021 je ocenila, da je bilo 81 % namembnosti gozdov za palmovo olje v Indoneziji nezakonitih in da je indonezijska vrhovna revizijska agencija ugotovila, da je manj kot 20 % dejavnosti pridobivanja palmovega olja v državi v skladu z nacionalnimi zakoni in predpisi.Cassie Dummett, Arthur Blundell, Kerstin Canby, Michael Wolosin, and Eszter Bodnar, Report: Illicit Harvest, Complicit Goods: The State of Illegal Deforestation for Agriculture, Forest Policy, Trade, and Finance Initiative, Forest Trends Association, May 2021.
Malezija je ključna tranzitna država za nezakonite lesne izdelke iz Indonezije.Environmental Investigation Agency and Telepak (2004) Profiting from Plunder: How Malaysia Smuggles Endangered Wood.
Zasebna podjetja, ki jih motivirajo ekonomski dobički od lokalnega in regionalnega tržnega povpraševanja po lesu, so kriva za krčenje gozdov. Ta agroindustrijska podjetja pogosto ne upoštevajo osnovnih zakonskih predpisov, saj neustrezno uporabljajo stroškovno učinkovite, a okoljsko neučinkovite metode krčenja gozdov, kot so gozdni požari, za čiščenje zemljišč za kmetijske namene. Zakon o gozdarstvu iz leta 1999 določa, da morajo podjetja pridobiti dovoljenje IPK, dovoljenje za sečnjo lesa, s strani oblasti v posameznih regijah za zakonito odobritev svojih dejavnosti krčenja gozdov. Številna od teh podjetij bi se lahko izognila tej birokraciji in povečala dobiček z nezakonito sečnjo, saj ohlapno izvrševanje zakonov in porozni pravni predpisi v velikih državah v razvoju, kot je Indonezija, spodkopavajo prizadevanja za ohranjanje gozdov.