Himjar (; šajhadsko:, Ḥmyrm) je bilo kraljestvo v južnem Jemnu in hkrati ime regije, ki ga je zasedalo. Do leta 110 pr. n. št. je bila regija vključena v Katabnijsko kraljestvo, potem pa je bila priznana kot neodvisno kraljestvo. Po zapisih v klasičnih virih je bilo njegovo glavno mesto starodavni Zafar, relativno blizu današnje jemenske prestolnice Sana. Ko se je v 5. stoletju močno povečalo število prebivalcev, se je oblast sčasoma preselila v Sano. Po ustanovitvi lastnega kraljestva so mu vladali kralji iz plemena dhu-Rajdan, po katerih se je kraljestvo imenovalo Rajdan.Jérémie Schiettecatte. Himyar. Roger S. Bagnall; Kai Brodersen; Craige B. Champion; Andrew Erskine; Sabine R. Huebner. The Encyclopedia of Ancient History, John Wiley & Sons, 2017, 9781444338386.ff10.1002/9781444338386.wbeah30219ff. ffhalshs-01585072ff
Himjarsko kraljestvo je okoli leta 25 pr. n. št. prvič osvojilo sosednje Sabsko kraljestvo, okoli leta 200 Kataban in okoli leta 300 Hadramavt. Osoda Himjarja se je s v tem času spreminjala, dokler ni okoli leta 280 dokončno osvojil Sabskega kraljestva.Bafaqih 1990 Z zaporednimi invazijami in arabizacijo je kraljestvo v 6. stoletju propadlo, ka ga je leta 530 osvojilo Aksumsko kraljestvo. Himjarju so zatem vladali vazalni vladarji, dokler ni bil leta 575 ali 578 kot provinca priključen k Sasanidskemu cesarstvu.Bury, J.B. (1923). History of the Later Roman Empire. Vol. II. Macmillan & Co. str. 325–326
Himjarci so prvotno častili večino južnoarabskega panteona, vključno z Vadom, Athtarjem, Amom in Almakaahom. Med vladavino Malkikariba Juhamina (ok. 375–400), do neke mere morda že 200 let prej, je bilo za uradno državo religijo sprejeto judovstvo. Po tem datumu so napisi politeističnim božanstvom prenehali pisati. Judovstvo so najprej sprejeli višji družbeni sloji in sčasoma verjetno velik del prebivalstva. Himjarju so od leta 500 do 521/522 vladali domači krščanski vladarji, krščanstvo pa je postalo glavna religija po aksumski osvojitvi leta 530.Robin, Christian J. (2012). "Arabia and Ethiopia". The Oxford handbook of late antiquity. Oxford handbooks. Oxford New York: Oxford University Press. pp. 247–332. ISBN 978-0-19-533693-1. Robin, Christian Julien (2021). "Judaism in pre-Islamic Arabia". V Ackerman-Lieberman, Phillip Isaac (ur.). The Cambridge history of Judaism. Cambridge: Cambridge university press. str. 297–298. ISBN 978-0-521-51717-1.Robin, Christian Julien (2015). "Ḥimyar, Aksūm, and Arabia Deserta in Late Antiquity: The Epigraphic Evidence". V Fisher, Greg (ur.). Arabs and empires before Islam. Oxford, United Kingdom: Oxford University Press. str. 164–167. ISBN 978-0-19-965452-9.
Potomci Himjarcev, zlasti aristokratski družini Dhu'l-Kala in Dhu Asbah, so igrali pomembno vlogo v zgodnji islamski Siriji. Vodili so južnoarabske kontingente muslimanske vojske med osvojitvijo Homsa leta 638 in prispevali k temu, da je Homs postal središče južnoarabskih naselij, kulture in politične moči. Njihovi poglavarji so v prvi muslimanski državljanski vojni (656–661) podpirali Muavijo ibn Abi Sufjana proti kalifu Aliju. Njihov vpliv je upadel po porazu v bitki pri Mardž Rahitu proti konfederaciji Kuda'a in omajadskemu kalifu Marvanu I. leta 684 in se zelo zmanjšal s smrtjo njihovega voditelja v bitki pri Khazirju leta 686. Člani klanov Dhu'l-Kala in Dhu Asbah so kljub temu igrali pomembno vlogo v različnih obdobjih preostanka omajadske vladavine (661–750) kot guvernerji, poveljniki, učenjaki in pietisti.
Zgodovina Himjarsko kraljestvo je bila konfederacija plemen. Več napisov in monumentalnih zgradb iz tega obdobja priča o bogati, prefinjeni in relativno pismeni družbi z bogato paleto lokalnih bogov in religij. Trgovina je bila že dobro uveljavljena. Jemen je takrat Rimskemu cesarstvu dobavljal predvsem kadilo in miro. Plinij starejši je v poznem 1. stoletju n. št. omenil, da je bilo kraljestvo eden od "najbogatejših narodov na svetu". Bilo je središče mednarodne trgovine, ki je povezovalo Sredozemlje, Bližnji vzhod, Indijo in Vzhodno Afriko. Iz vzhodne Afrike se je v Rimsko cesarstvo izvažala predvsem slonovina. Trgovski stiki z Afriko so imeli tudi velik kulturni, verski in politični vpliv na tamkajšnja trgovska mesta, medtem ko so druga mesta ostala neodvisna. Peripel Eritrejskega morja opisuje trgovski imperij Himjarja in njegovega vladarja Haribela, verjetno Karab'ila Vatarja Juhan'ema II., ki naj bi bil v prijateljskih odnosih z Rimom:
"23. In po devetih dneh je tu Safar, metropola, v kateri živi Haribel, zakoniti kralj dveh plemen, Homeritov in tistih, ki živijo poleg njih, imenovanih Sabaiti; zaradi nenehnih veleposlaništev in daril je [Haribel] cesarjev prijatelj."
— Peripel Eritrejskega morja, § 23
Zgodnje obdobje thumb|right|250px|'Homeritsko kraljestvo' je v Periplu Eritrejskega morja iz 1. stoletja n. št. opisano kot kraljestvo na južni konici Arabskega polotoka V tem obdobju je kraljestvo Himjar osvojilo kraljestvi Saba in Kataban ter namesto Mariba za prestolnico izbralo Rajdan/Zafar. Po prestolnici je dobilo ime Dhu Rajdan (arabsko ذو ريدان). V začetku 2. stoletja n. št. sta se Saba in Kataban odcepila od Himjarskega kraljestva. Kataban je čez nekaj desetletij osvojil Hadhramavt, oba pa nato v 4. stoletju Himjar. Sabsko kraljestvo je Himjar dokončno osvojil konec 3. stoletja.Andrej Korotajev. Pre-Islamic Yemen. Wiesbaden: Harrassowitz Verlag, 1996 .
thumb|right|200px|Bronast kip Dhamarja Ali Jahburja, kralja Sabe, Dhu Rajdana, Hadramavta in Jamnata (Himjarskega kraljestva) v letih 170–180 n. št.
Ruševine Zafarja na gori Mudawwar, 10 km severozahodno od mesta Yarim, so raztresene na površini 120 hektarjev.Paul Alan Yule, Late Antique Arabia Ẓafār, Capital of Ḥimyar, Rehabilitation of a ‘Decadent’ Society, Excavations of the Ruprecht-Karls-Universität Heidelberg 1998–2010 in the Highlands of the Yemen, Abhandlungen Deutsche Orient-Gesellschaft, vol. 29, Wiesbaden 2013, , V ruševinah so bila prepoznana obdobja zgodnje umetnosti, cesarstva in pozne umetnosti.Paul Alan Yule. Himyar–Die Spätantike im Jemen/Late Antique Yemen, Aichwald 2007, str. 123–160; R. Stupperich in Paul Alan Yule. Ḥimyarite Period Bronze Sculptural Groups from the Yemenite Highlands, v: A. Sedov (ur.). Arabian and Islamic Studies A Collection of Papers in Honour of Mikhail Borishovic Piotrovskij on the Occasion of his 70th Birthday, Moskva, 2014, st. 338–367.
Približno v istem času je himjarski general Nuh Ifrikis na severu vodil odpravo v Barbarijo (Vzhodna Afrika) in prevzel nadzor nad vzhodnimi pristanišči v današnjem Džibutiju. Drugi himjarski generali so šli celo še dlje in napadli Rhapto v današnjem Mozambiku. Do 4. stoletja se je zelo donosen himjarski izvoz kadila, s katerin je oskrboval poganski Rim, začel zaradi pokristanjevanja Rimskega cesarstva zmanjševati in lokalno gospodarstvo je začelo propadati.
Judovska monarhija
Sklici
Viri
Kategorija:Ustanovitve v 2. stoletju pr. n. št. Kategorija:Ukinitve v 6. stoletju Kategorija:Bivše države v Aziji Kategorija:Zgodovina Jemna Kategorija:Zgodovina Omana Kategorija:Zgodovina Saudove Arabije