August Ritter (polno ime Georg Dietrich August Ritter ), nemški gradbeni inženir, profesor, astrofizik, * 11. december 1826, Lüneburg, † 26. februar 1908, Lüneburg
Ritter je najbolj znan po odkritju Ritterjeve metode, ki se uporablja za izračun sil v paličjih, prispeval pa je tudi temeljna odkritja v fiziki zvezd.
Življenje V letih 1843–1846 se je izobraževal na Politehničnem inštitutu v Hannovru, študij pa nadaljeval v Göttingenu v letih 1850–1853, kjer je tudi doktoriral iz Gaussovega načela najmanjše prisile. Sprva je deloval kot inženir pripravnik, leta 1856 pa je postal učitelj mehanike in strojegradnje na Politehničnemu inštitutu v Hanovru, leta 1870 pa je postal profesor na Tehniški šoli v Aachnu, kjer je deloval do upokojitve leta 1890, na njegovem mestu ga je nasledil Arnold Sommerfeld. Leta 1903 se je vrnil v rodni Lüneburg. Zapustil je obsežno knjižnico, večino del je podedovala knjižnica RWTH Univerze v Aachnu, njegova avtorska dela pa so bila prevedena v več jezikov.
Astrofizikalno delovanje V letih 1878–1889 je Ritter objavil 18 znanstvenih člankov v reviji Wiedemann's Annals o preučevanju zgradbe plinastih nebesnih teles (), leta 1879 pa je objavil tudi monografijo Anwendungen der Mechanischen Wärmetheorie auf kosmologische Probleme (), ki temelji na njegovih prvih petih člankih ter hipotezi, da so zvezde politropne plinaste sfere in da posledično zanje veljajo zakoni za idealne pline. Iz tega principa je izpeljal: toplotna kapaciteta plinastih sfer je negativna, diferencialno enačbo, ki opisuje gostoto plinaste sfere kot funkcijo premera. Ta je danes znana kot Lane-Emdenova enačba, čeprav ni eksplicitno navedena v delu Jonathana Lanea o Sončevi temperaturi, formulo za radialni nihalni čas plinske sfere ter da to razlaga spremembo svetlosti zvezd, začel teorijo o razvoju zvezd ter povezavo med svetlostjo in maso zvezd.
Ritter je odkril skoraj povsem celotno matematično ozadje teorije o zgradbi zvezd.
Nagrade Leta 1892 je bil izvoljen za člana Nemške akademije znanosti Leopoldina.
Leta 1903 mu je Univerza v Dresdnu podelila častni doktorat iz inženirstva za njegove temeljne in izjemne dosežke na področju tehniške mehanike in statike zgradb.
Po njemu so poimenovane Ritterjeva metoda, ki se uporablja v izračunavanju sil v paličevju ter Ritter, krater na Luni s sosednjima dvema grebenoma.
Bibliografija
1. Teil: Lehrbuch der analytischen Mechanik 2. Teil: Lehrbuch der Ingenieur-Mechanik
Sklici
Viri
Kategorija:Nemški inženirji gradbeništva Kategorija:Nemški univerzitetni učitelji Kategorija:Nemški astrofiziki