Robert de Torigni ali Torigny, znan tudi kot Robert z Monta (latinsko Robertus de Monte ali Robertus de Monte Sancti Michaelis,Robertus de Monte Sancti Michaelis, Regesta Imperii francosko Robert de Monte) je bil normanski menih in opat, znan predvsem po njegovih kronikah, ki podrobno opisujejo angleško zgodovino njegovega obdobja, * ok. 1110, † ok. 1186.
Versko življenje Rojen je bil v Torigni-sur-Vire v Normandiji okoli leta 1110,"Robert De Torigni," Encyclopædia Britannica, Encyclopædia Britannica Online Library Edition (Encyclopædia Britannica, Inc., 2012) 25- april 2012 najverjetneje v aristokratski družini. Ob vstopu v opatijo Bec leta 1128 se je njegov priimek izgubil.The Chronicles of Robert de Monte, ur. Joseph Stevenson (Llanerch Publishers, 1991), str. 6 Leta 1149 je postal prior Beca. Na tem položaju je zamenjal Rogerja de Bailleula, ki je takrat postal opat.Margaret Gibson, 'History at Bec in the twelfth century', The Writing of History in the Middle Ages; Essays Presented to Richard William Southern, ur. R.H.C. Davis, J.M. Wallace-Hadrill (Clarendon Press, Oxford, 1981), str. 179 Leta 1154 je postal opat Mont Saint-Michela v Normandiji.Chronique de Robert de Torigni, ur. Leopold delisle, Vol. I (A.Le Brument, Rouen 1872), str. i Novembra 1158 je v svoji opatiji Mont Saint-Michel gostil francoskega kralja Ludvika VII. in angleškega kralja Henrika II.The Chronicles of Robert de Monte, ed. Joseph Stevenson (Llanerch Publishers, 1991), str. 85 Tri leta pozneje je skupaj z Ahardom iz St. Victorja, škofom iz Avranchesa, postal boter Eleonore, hčerke Henrika II. in kraljice Eleonore Akvitanske, rojene v Domfrontu leta 1161.The Chronicles of Robert de Monte, ed. Joseph Stevenson (Llanerch Publishers, 1991), str. 94 Leta 1163 je bil v Rimu.The Church Historians of England, Vol. IV, Part II, ed. Joseph Stevenson (Seeleys, London, 1856), str. x Znano je tudi, da je kot predstavnik Mont Saint-Michela obiskal Anglijo. Junija 1186 je umrl in bil pokopan pod preprostim nagrobnikom v ladji kapele v Mont Saint-Michelu.Saturday Review, Vol. LXX (London, 1890), str. 271 Leta 1876 so v njegovi krsti našli svinčeni disk z njegovim epitafom. Prevod besedila se glasi: "Tukaj leži Robert Torigni, opat tega kraja, ki je samostanu vladal 32 let in živel 80 let".Marquis de Tombelaine, Le Mont Saint-Michel et ses Merveilles (Société Française d'imprimerie, 1919), str. 97
Osebnost Robert je slovel kot pobožen menih, izkušen diplomat in spreten organizatorThe Messenger, Vol. VIII, Fifth Series/Vol XLIV of the whole series (The Messenger, New York City, 19050, str. 477 ter velik ljubitelj in zbiratelj knjig. Pod njegovim vodstvom je Mont Saint-Michel postal veliko središče učenja. Šestdeset menihov je ustvarilo obilje rokopisov in tako obsežno knjižnično zbirko, da so samostan imenovali Cité des Livres (Mesto knjig).Philippe Barbour, Brittany (Cadogan Guides, London, 2005), str. 116 Roberta samega so imenovali Veliki knjižničar Monta. Robertovo glavno zanimanje ni bila človekova pot do odrešenja ali za moralne lekcije zgodovine, temveč to, kar je imenoval kronografija - organiziranje zgodovinskih dogodkov v kronološkem zaporedju.Margaret Gibson, 'History at Bec in the twelfth century, The Writing of History in the Middle Ages; Essays Presented to Richard William Southern, ur. R.H.C. Davis, J.M. Wallace-Hadrill (Clarendon Press, Oxford, 1981), str. 175 Zgodovine ni poskušal razlagati, ampak je pisal preprosto in "brez kančka romantike v duši".Margaret Gibson, 'History at Bec in the twelfth century, The Writing of History in the Middle Ages; Essays Presented to Richard William Southern, Ed. R.H.C. Davis, J.M. Wallace-Hadrill (Clarendon Press, Oxford, 1981), str. 176
Angleški arhivist Joseph Stevenson iz 19. stoletja je dejal, da Torigni ni bil vedno pravilen v svoji kronologiji in da je delal napake celo v zadevah, ki so se dogajale v Normandiji in bi jih moral dobro poznati, bil pa je vedno vedno pošten in resnicoljuben. Njegove napake niso bistveno vplivale na splošno vrednost njegove kronike.The Chronicles of Robert de Monte, ur. Joseph Stevenson (Llanerch Publishers, 1991), str. 6, op. 1 Na napake v njegovem delu so opozarjali tudi njegovi sodobniki.D. J. A. Matthew, 'Review of the Gesta Normannorum Ducum of William of Jumièges, Orderic Vitalis, and Robert of Torigni, Vol. II: Books V-VIII by William of Jumièges; Orderic Vitalis; Robert of Torigni; Elisabeth M. C. van Houts', The English Historical Review, Vol. 112, No. 449 (Nov., 1997), str. 1238The Complete Peerage, vol. xii/1, ed. G.H. White (The St. Catherine Press, Ltd., London, 1953), str. 491-4Elisabeth M.C. Van Houts, 'Robert of Torigni as Genealogist', Studies in Medieval History presented to R. Allen Brown, ed. Christopher Harper-Bill, Christoper J. Holdsworth, Janet L. Nelson (The Boydell Press, Woodbridge, UK, 1989), str. 215, 217, 222, 224, 229, 233 Léopold Delisle je zapisal, da Robert zaradi svoje naklonjenosti do Henrika II. v svoji kroniki skoraj ni omenil smrti Tomaža Becketta in Henrikove vpletenosti vanjo.Chronique de Robert de Torigni, ed. Leopold Delisle, Vol. II (A.Le Brument, Rouen 1873), str. xii
Dela thumb|right|200px|Nadangel Mihael čuva zvonik Mont Saint-Michela
Robert je najbolj znan kot zadnji od treh avtorjev Gesta Normannorum Ducum (Dejanja normanskih vojvod), kronike, ki jo je prvotno napisal Viljem iz Jumiègesa, dopolnila pa sta jo Orderik Vitalis in končno Robert de Torigni, ki je zgodovino pripeljal do časa Henrika I.Cassandra Potts, 'Review of the Gesta Normannorum Ducum of William of Jumièges, Orderic Vitalis, and Robert of Torigni Volume II: Books V-VIII by Elisabeth M. C. Van Houts', Albion, Vol. 29, No. 1 (Spring, 1997), str. 82 Robert se je bolj zanašal na Orderikovo delo kot na delo Viljema iz Jumiègesa in dodal informacije o vladavini Viljema Osvajalca, zgodovino Beca in zvezek o Henriku I.Wace; Glyn S Burgess; Elisabeth M.C. Van Houts, The History of the Norman people: Wace's Roman de Rou (Boydell Press, Rochester, NY, 2004), str. xxviii Drug vir, ki ga je uporabil, je bila Zgodovina Angležev Henrika Huntingdonskega.Henry, Archdeacon of Huntingdon, Historia Anglorum, ur. Diana Greenway (Oxford University Press, Oxford, 1996), str. lxi Henrik Huntingdonski je kot diakon leta 1139 obiskal Bec in med svojim bivanjem Robertu posredoval veliko informacij o vladavini Henrika I., ki jih je Robert uporabil v svojih kronikah. Robert je Henrika seznanil z Zgodovino britanskih kraljev, novim delom Geoffreyja Monmouthskega, katerega izvod je prispel v Bec okoli leta 1138.
John Bale, angleški cerkveni mož in zgodovinar iz 16. stoletja, je v svojem delu Index Britanniae scriptorum (Seznam britanskih piscev) Roberta označil za avtorja dveh arturijanskih romanc, deloma na podlagi avtorjevih začetnic s črko "R". To sta bili De ortu Waluuanii (O vzponu Waluanija) in Historia Meriadoci (Zgodba o Meriadoku [kraju Kambrije]). Njegova identifikacija ostaja sporna in nekateri strokovnjaki vanjo dvomijo.
Sklici
Kategorija:Zgodovinarji Kategorija:Rojeni leta 1100 Kategorija:Umrli leta 1186