Alois Maier-Kaibitsch (tudi Alois Maier-Kaibič) avstrijsko-nemški nacionalistični politik, nacionalsocialistični uradnik, častnik, nazadnje SS-Standartenführer, vojni zločinec in gozdar, delno slovenskega rodu, * 20. maj 1891, Leoben, † 26. november 1958.

Maier-Kaibitsch je imel pomembno vlogo v protislovenski politiki v Prvi avstrijski republiki in po priključitvi le-te k nemškemu rajhu. V današnji Avstriji je bil kot vojni zločinec obsojen na dosmrtni zapor.

Mladost in prva svetovna vojna Rodil se je v Leobnu, kot sin mesarskega mojstra in lastnika hiše Alexandra in Aloisie Maier-Kaibitsch, roj. Tiefengraber. Krščen je bil 21. maja 1891 v domači župniji. Po osnovni šoli je pet let obiskoval srednjo šolo, kot je dejal sam. Leta 1912 je končal šolanje na Višji gozdarski šoli v Mostu na Muri. Med letoma 1912 in 1913 je eno leto služil kot prostovoljec v 7. pehotnem polku v Celovcu. Nato je delal kot gozdarski pomočnik v Leoben-Trofaiach. Ob izbruhu prve svetovne vojne je bil vpoklican v matični polk s činom rezervnega vodnika kadeta. Med vojno je bil povišan v nadporočnika (Oberleutnant).

Medvojno obdobje Po koncu vojne je od leta 1918 do 1920 sodeloval skupaj s svojo četo v nemško-koroškem t. i. obrambnem boju, proti Kraljevini SHS. Med drugim je bil skupaj s Hansom Steinacherjem vključen v vojaško zasedbo Mežiške doline.August Walzl: Die Unterwanderung der „vaterländischen Organisationen“, in: derselbe: Die Juden in Kärnten und das Dritte Reich. Verlag des Kärntner Landesarchivs, Klagenfurt 2009, ISBN 978-3-900531-72-0, S. 114–128. Pred koroškim plebiscitom leta 1920 je deloval kot namestnik direktorja Koroške domovinske službe (Kärntner Heimatdienst ernannt), katere vodstvo je prevzel leta 1921. Leta 1924, po odhodu nekaterih socialdemokratov iz domovinske službe, je bila ta ponovno ustanovljena kot Koroška domovinska zveza (Kärntner Heimatdienst), prav tako pod vodstvom Maier-Kaibitscha. Že takrat je bil znan za po svojem prezirljivem odnosu do vseh Slovanov; njegov cilj je bil popolna avstrijsko-nemška asimilacija koroških Slovencev (Vindov).

V dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja je bil Maier-Kaibitsch odgovoren za nemško nacionalistično politiko in diskriminacijo do Slovencev. Vzpostavil je tesno povezano organizacijsko mrežo po dvojezični Koroški in Domovinsko ligo preoblikoval v instrument represivne germanizacijske politike. Uspelo mu je integrirati Koroški urad za zemljiško razporeditev v Domovinsko ligo, v nadzornem svetu katere je bil od leta 1924.

Čeprav je nacionalsocialistično gibanje že od leta 1932 zagovarjalo odpravo slovenstva na Koroškem, soo morali po priključitvi sprva ravnati previdno. Dokler je Jugoslavija predstavljala zaščitnico slovenske manjšine, svojih namenov nismo mogli odkrito razkrivati. Kljub temu so bili že v prvih dneh aretirani nekateri vodilni predstavniki in intelektualci koroških Slovencev. Takšni ukrepi naj bi zmanjšali njihov vpliv in spodbudili prilagajanje novim razmeram. Ta odnos se je pokazal tudi na srečanju 17. marca z Joškom Tischlerjem in Francem Petkom. Skupaj z deželnim glavarjem Wladimirjem von Pawlowskim sta poudarjala gospodarske koristi vključitve Koroške v Nemški rajh, hkrati pa zahtevala prekinitev neposrednih stikov slovenske manjšine z Jugoslavijo, ki naj bi jih v prihodnje nadzorovalo deželno vodstvo. Samo do leta 1933 je Urad za zemljiško razporeditev prenesel približno 200 slovenskih kmetij, ki so obsegale okoli 4500 hektarjev, v roke "domoljubnega, nemškega" ljudstva.

Leta 1935 ga je koroška varnostna direkcija dodelila Landbundu (Podeželski ligi) pod vodstvom Ferdinanda Kernmaierja. Maier-Kaibitschova pridružitev ilegalni NSDAP (nacistični stranki) 1. januarja 1934 je dokumentirana. 16. junija 1938 je zaprosil za uradno članstvo v stranki in bil sprejet za nazaj, na 1. maj istega leta (št. članstva 6.138.202).Bundesarchiv R 9361-IX KARTEI/27090208 Maier-Kaibitsch je bil zaupnik nacističnega vodstva Gau in je imel neposreden vpliv na deželno vlado: Arnold Sucher, guverner Koroške od leta 1936, je Maier-Kaibitscha imenoval v svetovalni odbor deželnega vodstva domovinske fronte. Od leta 1936 je bil tudi nacionalni politični svetovalec za dvojezično regijo pri vodstvu Gau NSDAP Koroška in je Heimatbund (Domovinsko ligo) preoblikoval v nacistično organizacijo. Visoki strankarski funkcionarji, kot sta Odilo Globočnik in Friedrich Rainer, sta ga hvalila kot lahko dostopnega pomočnika, dragocenega političnega svetovalca, ključnega tajnega sodelavca in nacionalno dragocenega člana.Zitiert nach: Alfred Este: Kärntens braune Elite, 1997, str. 117.

Nacistična doba 13. marca 1938 se je Maier-Kaibitsch pridružil koroški deželni vladi kot regionalni svetnik. S pomočjo dobrih stikov med konservativnim administrativnim osebjem je zagotavljal učinkovito politiko Gleichschaltunga (usklajevanja). Do leta 1939 je zasedel naslednje položaje: vodja urada za narodnostne zadeve pri koroški deželni vladi, posebni predstavnik vodstva Gaua za nacionalno politična vprašanja v dvojezični regiji, predstavnik za zunanjepolitične zadeve Koroške v uradu Ribbentrop, deželni predsednik Volksbund für das Deutschtum im Ausland (Združenje Nemcev v zamejstvu) in član urada za kmetijsko politiko.

Maier-Kaibitsch je bil osrednja osebnost nacistične politike do Slovenije. Glede na sestanek ministrstva za notranje zadeve Reicha niti oblasti niti stranka niso smele ukrepati glede tega vprašanja brez Maier-Kaibitscheve odobritve.Martin Fritzl: Der Kärntner Heimatdienst. Drava, Celovec 1990, ISBN 3-85435-117-8, S. 21f. 10. oktobra 1938 je bil Maier-Kaibitsch sprejet v SS (SS št. 304311) in dodeljen štabu 90. SS-Standarte kot SS-Oberscharführer. Leta 1939 je postal SS-Obersturmbannführer, leta 1940 je bil premeščen v Sicherheitsdienst (SD) in leta 1942 napredoval v čin SS-Standartenführerja.Bundesarchiv R 9361-III/541803

Avgusta 1941 je Reichsführer-SS Heinrich Himmler poslal ukaz na Koroško, ki je pomenil začetek konkretnih priprav na preselitev Slovencev oziroma prebivalcev Kanalske doline. Zapisal je (v prevodu):

Na podlagi tega ukaza so deli koroškega nacističnega vodstva okoli Aloisa Maier-Kaibitscha izdelali izvedbo preselitve in določili družine, ki naj bi bile preseljene. 204 Hkrati so se dogovorili za ime za to preselitev, ki se je odtlej imenovalo K-akcija.

Nekaj dni po osvojitvi Jugoslavije v balkanski kampanji 6. aprila 1941 je bila ustanovljena Neodvisna država Hrvaška, marionetna država nacistične Nemčije. Sprva je bil načrt preselitve 100.000 Slovencev iz Gorenjske in Mežiške doline (takrat imenovane "Južna Koroška"). Dejansko je bilo prisilno deportiranih 2.500. Na Koroškem je bilo preseljenih 168 slovenskih družin; načrt je bil preseliti okoli 50.000 ljudi na podlagi "rasnih značilnosti in političnih ocen". Leta 1942 je Maier-Kaibitsch na sestanku Gaujevega urada za narodnostne zadeve 10. julija izjavil (v prevodu): "Dogodki na Balkanu […] nam dajejo opravičilo, da naredimo konec tako imenovani slovenski manjšini na območju severno od Karavank."

10. julija 1942 pa je koroškim organom sporočil ukrepe za popolno in hitro ponemčenje (v prevodu):

Leta 1945 je britanska vojaška vlada internirala Maier-Kaibitscha in ga 4. decembra uvrstila na prvi avstrijski seznam vojnih zločincev. Vendar pa je bil uradno obtožen šele oktobra 1947, potem ko je bil 1. maja 1946 izročen avstrijskim oblastem.Alfred Elste, Michael Koschat, Hanzi Filipič: NS-Österreich auf der Anklagebank. Hermagoras, Celovec - Ljubljana - Wien 2001, ISBN 3-85013-754-6, str. 51, 57–65.

Maier-Kaibitsch je bil oktobra 1947 spoznan za krivega, zlasti po 5. členu Zakona o vojnih zločinih (izgon Slovencev iz domovine), in obsojen na dosmrtno ječo s prisilnim delom. Maier-Kaibitsch se je med drugim branil takole: »Po izgonu sem vedno izjavil: 'Nisem kriv za to; če bi bilo odvisno od mene, ne bi nikomur ničesar vzeli, ampak bi vsakomur nekaj dali.'«Landesgericht Klagenfurt, Vg 18 Vr 443/46, Niederschrift des Hauptverhandlungsprotokolles, S. 2ff. Zitiert nach: Alfred Este: Kärntens braune Elite, 1997, S. 120.

Po podpisu avstrijske državne pogodbe je Koroška zveza Nemcev konec maja 1955 zaprosila za Maier-Kaibitschevo amnestijo, pri čemer je trdila, da je "domovini opravil veliko storitev in da je s svojim osebnim vplivom znatno zmanjšal izgone koroških Slovencev, ki so jih odredile višje oblasti".Landesgericht Klagenfurt, Vg 18 Vr 443/46, Kärntner Landsmannschaft an Volksgericht Graz, 31. Mai 1955, zitiert nach: Alfred Elste, Michael Koschat, Hanzi Filipič: NS-Österreich auf der Anklagebank. 2001, str. 64. Leta 1956 je bil Maier-Kaibitsch zaradi bolezni izpuščen iz zapora; dve leti pozneje je umrl. Osmrtnice so zmanjševale pomen njegove politike germanizacije. Koroška domovinska služba je na primer leta 1959 zapisala: »Alois Maier-Kaibitsch ima svoj spomenik v srcih Korošcev. Ko bodo vsako leto 10. oktobra iz gora zasijali ognji svobode, se bodo naši rojaki še naprej spominjali tega moža, ki je iz brezmejne ljubezni do domovine prestal težko pot trpljenja.«Kärntner Landsmannschaft, Heft 1/1959, S. 11f. Zitiert nach: Alfred Este: Kärntens braune Elite, 1997, str. 120.

Opombe

Viri in literatura

Alfred Este: Koroška rjava elita. Hermagoras/Morhorjeva, Klagenfurt/Celovec, Ljubljana, Dunaj 1997, ISBN 3-85013-476-8, str. 112–120. Alois Maier-Kaibitsch: Uveljavilec “slovenskega vprašanja”. V: Nadja Danglmaier / Werner Koroschitz: Nacionalni socializem na Koroškem. Žrtve. Storilci. Nasprotniki, 3. izdaja. Studien-Verlag, Innsbruck in... a. 2021 (Nacionalsocializem v avstrijskih zveznih deželah; 7), ISBN 978-3-7065-5244-8, str. 209 in naprej.

Sklici

Kategorija:Umrli leta 1958 Kategorija:Rojeni leta 1891 Kategorija:Avstrijci Kategorija:Člani Nacionalsocialistične nemške delavske stranke Kategorija:Pripadniki Schutzstaffela