Ikel, tudi Ikil, je bil verjetno legendarni kralj Mercije, ki je vladal v zgodnjem 6. stoletju, * morda ok. 450, † ok. 535.
Ikel je bil domnevno sin Eomerja, zadnjega kralja Anglov v južni Jutlandiji. Med anglosaško naselitvijo Britanije naj bi okoli leta 515 povedel svoje ljudstvo čez Severno morje v Britanijo. Ikel je bil eponimni prednik prve izpričane mercijske kraljeve rodbine, Iklingov.
Zgodovina Rojen je bil pred letom 500. Če je mogoče zaupati njegovemu rodoslovju, je po očetovi smrti postal kralj Anglov. Bil je tudi zadnji kralj Anglov, ki se je okoli leta 510 preselil v vzhodno Anglijo in še isto leto postal kralj Mercije.
Do leta 527 se je Ikel prebil skozi Vzhodno Anglijo v Mercijo. Rokopis Flores Historiarum, napisan v 13. stoletju, pravi:
"Pogani so prišli iz Nemčije in zasedli Vzhodno Anglijo, torej deželo Vzhodnih Anglov. Nekateri od njih so napadli Mercijo in se bojevali proti Britom."
Po enem od virov je bil okoli leta 526 rojen njegov sin Kneba. Do konca svoje vladavine naj bi Ikel imel v posesti velike dele Vzhodne Anglije in Mercije, zato bi ga lahko šteli za prvega pravega kralja Mercije. Po smrti, morda okoli leta 535, ga je nasledil sin Kneba.
Sklici
Kategorija:Rojeni v 6. stoletju Kategorija:Umrli leta 535 Kategorija:Vladarji v 6. stoletju Kategorija:Angleški kralji