Marko Kumpreht, slovenski protestantski pridigar in pisec * med 1550 in 1560, Ljubljana, † po 1600, ?
M. Kumpreht sodi med zadnje vidnejše predstavnike slovenskega protestantizma v koncu 16. stoletja, pred dokončnim zatonom reformacijskega gibanja. Njegovo pesniško delo in duhovni prispevki sta del širše kulturne dediščine slovenske reformacije. Bil je povezan s pomembnimi osebnostmi svojega časa, kot sta Adam Bohorič in Felicijan Trubar, ter je s svojim ustvarjanjem prispeval k utrjevanju slovenske protestantske pisne kulture.
Življenje Kumpreht se je rodil v drugi polovici 16. stoletja vLjubljani očetu Melhiorja Kumprehtu, ki je izviral iz Kamnika in bil vojaško zaposlen na ljubljanskem gradu. M. Kumpreht je študiral na graški stanovski šoli (1577–1582) kot štipendist kranjskih deželnih stanov. Leta 1582 se je vpisal na univerzo v Tübingenu kot štipendist kranjskih deželnih stanov, kjer je ostal do 1584. Nato pa je nadaljeval študij v Strasbourgu. Tam je 1585 pridobil naziv bakalavra. 1586. leta je prosil kranjske deželne stanove prosil za podporo pri dosegu magistra, a ker se je leta 1587 na »nereden način« poročil z Blandino Christ, so mu stanovi odtegnili štipendijo in ga odpoklicali.
Kljub začetnim sporom so mu oblasti pozneje dovolile vrnitev in začasno delo v tujini. Leta 1588 se je vrnil v Ljubljano, kjer je bil delal kot protestantski pridigarar. Deloval je tudi na Križu, na posestvu grofa Ahaca Turna, ter večkrat spremljal vojaške odprave proti Turkom kot duhovni spremljevalec vojske. Grof Thurn jim je tod dal zgraditi in urediti pokopališče in molilnico, ki pa jo je 1601 uničila rekatolizacijska komisija.
Po smrti prve žene Blandine († 15. januar 1590) je ponovno odpotoval v Strasbourg, da bi uredil dediščino svoje hčere Uršule. Leta 1592 se je drugič poročil, in sicer z Judito Bohorič, hčerjo slovitega šolnika in jezikoslovca Adama Bohoriča.
Sredi protireformacijskih ukrepov je bil Kumpreht med tistimi, ki so jih oblasti leta 1598 ukazale aretirati, skupaj s Felicijanom Trubarjem in Jurijem Klementom. Kljub ukazu o izgonu je bil še leta 1599 prisoten na Križu, vendar je moral kmalu zatem skupaj z drugimi protestantskimi pridigarji in njihovimi družinami zapustiti Kranjsko. Leta 1600 so mu kranjski stanovi izdali potrdilo in priporočilo za odhod tujino ter mu dodelili 200 renesančnih tolarjev potnine. Verjetno se je kmalu zatem izselil na nemško, kjer je pozneje umrl.
Delo Kumpreht je svojo literarno in pesniško dejavnost začel po letu 1588. V zadnji izdaji slovenske protestantske pesmarice (1595) je objavljenih sedem pesmi, ki nosijo njegovo ime: dve sta izvirni priredbi svetopisemskih besedil, pet pa prevodov po nemških predlogah.
Njegove pesmi se slogovno in jezikovno ne razlikujejo bistveno od drugih protestantskih pesnikov tistega časa, vendar izkazujejo izrazito versko občutje in preprost, ljudski izraz. Pomembno je tudi njegovo sodelovanje pri urejanju knjižnih zbirk: leta 1594 je po naročilu deželnih stanov pripravil katalog knjižnice umrlega pridigarja Jerneja Simplicija.
Sklici
Viri
Glej tudi
Protestantizem na Slovenskem Adam Bohorič Primož Trubar
Kategorija:Slovenski pisatelji Kategorija:Slovenski protestantski duhovniki Kategorija:Slovenski pridigarji Kategorija:Slovenski protestanti