Gorovje Luang Prabang (), poimenovano po Luang Prabangu, je gorovje, ki se razteza čez severozahodni Laos in severno Tajsko. Večina gorovja je v provinci Sainyabuli (Laos), pa tudi v provincah Nan in Uttaradit (Tajska), manjši deli pa v provincah Phitsanulok in Loei. V tem gorovju izvira več rek, kot so Nan, Pua in Wa.Heritage, Northern Thailand V teh gorah je tudi slap Phu Fa, največji in najvišji slap v provinci Nan. To gorovje je del ekoregije gorskih deževnih gozdov Luang Prabang.
Geološko je njegova sestava podobna sestavi vzporednih gorovij Khun Tan in Phi Pan Nam, ki sta bolj zahodno.
Geografija Gorovje Luang Prabang je najvzhodnejši del Tajskega višavja. Gorovje poteka približno v smeri sever-jug med Mekongom in reko Nan. Njegov severni konec se začne na območju okrožja Hongsa, odseka v Laosu blizu Luang Prabanga, kjer reka Mekong teče od zahoda proti vzhodu; njegov južni konec je približno 260 km južneje, na zahodnem koncu province Loei na Tajskem, kjer se začne gorovje Phetchabun. Najvišja točka gorovja je 2120 m visok Phu Soi Dao. Drugi visoki vrhovi gorovja Luang Prabang so 2079 m visok Phu Khe, 1980 m visok Doi Phu Kha, 1837 m visok Doi Phu Wae in 1745 m visok Doi Phi Pan Nam; Phu Khe je eden najvidnejših vrhov jugovzhodne Azije. Mnogi pomembni vrhovi so na meji.
Vegetacija je na najvišjih nadmorskih višinah gorovja zimzeleni gorski gozd, pod 1000 m pa večinoma suh listopadni gozd, z obilico tikovcev, kar je povzročilo močno krčenje gozdov. Kot v večini gorovij na tem območju je velik del prvotnega gozdnega pokrova izginil zaradi spreminjajočih se kmetijskih praks in nezakonite sečnje.Lindsay Falvey, Cattle and Sheep in Northern Thailand, Chiang Mai (1979). 104pp Območje naj bi bilo središče vojaške vpletenosti v trgovino z lesom.
Gorovje Luang Prabang je na strani province Sainyabuli praktično brez cest za vozila, kjer obstaja le ena pot sever-jug, ki se razteza od Sainyabulija, glavnega mesta province, do tajske meje nasproti tajske province Loei.
Zgodovina
Leta 1904 je bilo laoško območje gorovja odstopljeno od Siama koloniji Francoska Indokina. Po francosko-tajski vojni leta 1941 ga je Tajska ponovno priključila pod imenom provinca Lan Chang ('Milijon slonov'), vendar se je leta 1946 po Washingtonskem sporazumu vrnilo v stanje pred vojno.
V gorovju živijo nekatere hribovske plemenske skupnosti, kot sta Khmu in Hmong, katerih plemenske vasi so na obeh straneh gorovja. Ker je Mekong izoliral Sainyabuli od drugih laoških provinc s hmongskimi vasmi, vojskovanje med tiho vojno, ki je tako močno prizadelo druge hmongske skupnosti v Laosu, večinoma ni prizadelo Hmongov v gorovju Luang Prabang. Večina hmongskih vasi v provinci Sainyabuli ni bila priča nobenim spopadom.Anne Fadiman "Flight." The Spirit Catches You and You Fall Down. Farrar, Straus and Giroux. 1997. 155. Vendar so jih kasneje vseeno preganjali Vietnamci in vojaki Pathet Lao, ki so jih imeli za izdajalce, zato so mnogi pobegnili čez mejo. Na tajski strani gorovja so begunska taborišča.
V južnem delu gorovja je med decembrom 1987 in februarjem 1988 prišlo do spopadov, ko so se tajske in laoške sile zapletle v čezmejne spopade. Ta kratki konflikt, znan kot tajsko-laoška mejna vojna, je povzročil spor glede zemljevida, ki so ga leta 1907 izdelali francoski geodeti za označevanje meje med Siamom in Francosko Indokino. Leta 1996 je bila ustanovljena tajsko-laoška skupna mejna komisija (JBC), da bi razjasnila 1810 kilometrov dolgo mejo in uredila lastništvo spornih vasi. Določitev meje še vedno poteka.
Jetije naj bi opazili na oddaljenem območju Mae Charim v gorovju.
Turizem Trenutno nekatere skupnosti Hmong na tajski strani gorovja Luang Prabang redno obiskujejo organizirane turistične skupine.The Politics of Ethnic Tourism in Northern Thailand Reka Wa je priljubljena reka za rafting na divjih vodah med julijem in decembrom.
Zavarovana območja Na tajski strani gorovja Luang Prabang je veliko zavarovanih območij. Na laoški strani je le eno.
V Laosu Nacionalno območje ohranjanja biotske raznovrstnosti Nam Phouy, veliko zavarovano območje v Laosu, kjer živi veliko divjih slonov, je v gozdnatem sektorju blizu tajske meje. Predvideni rezervoar jezu Spodnji Nam Phoun je delno znotraj NBCA Nam Phouy in veliko območje zavarovanega območja bo v prihodnosti poplavljeno.
Na Tajskem Narodni park Khun Nan, narodni park Doi Phu Kha, narodni park Sinan, narodni park Mae Charim, narodni park Na Haeo, narodni park Klong Tron, narodni park Phu Suan Sai in narodni park Phu Soi Dao so na tajski strani gorovja Luang Prabang. Zavetišče za divje živali Phu Miang-Phu Thong je še eno zaščiteno območje na tajski strani.
Sklici
Zunanje povezave
Google Books, The Physical Geography of Southeast Asia Map of Laos (physical) Forest cover in Laos
Kategorija:Gore na Tajskem Kategorija:Gore v Laosu