Mizija

Mizija (, , ) je bila staroveška pokrajina v severozahodni Anatoliji v sedanji Turčiji. Nahajala se je na južni obali Marmarskega morja. Na vzhodu je mejila na Bitinijo, na jugovzhodu na Frigijo, na jugu na Lidijo, na jugozahodu na Eolijo, na zahodu na Troado in na severu na Propont. V antiki je bila naseljena z Mizijci, Frigijci, Eolci in drugimi grškimi ljudstvi.

Geografija Natančne meje Mizije je težko določiti. Frigijska meja je nihala, medtem ko je bila Troada le včasih vključena v Mizijo. Severni del Mizije je bil znan kot Mala Frigija, južni pa kot Velika Frigija ali Pergamonska Frigija. Mizija je bila pozneje znana tudi kot Helespontska Frigija ali Pridobljena Frigija. Slednje ime je dobila po priključitvi k Atalidskemu kraljestvu.Strabon, Geographia, XII.5.3

Pod cesarjem Avgustom (vladal 27 pr. n. št. – 14 n. št.) je Mizija zavzemala sedala celoten severozahodni del Anatolije med Helespontom (Dardanele) in Propontom na severu, Bitinijo in Frigijo na vzhodu, Lidijo na jugu in Egejskim morjem na zahodu.William Smith, New Classical Dictionary of Biography, Mythology, and Geography, vnos: "Mysia".

Fizične značilnosti thumb|Kovanec Kizika, Mizija, kovan okoli 550–500 pr. n. št.

Glavni fizične značilnosti Mizije sta bili gori Olimp (2316 m) na severu in Temnus na jugu, ki je delno ločeval Mizijo od Lidije. Največji reki v severnem delu province sta bili Simav in njen pritok Rindak, ki sta izvirali v Frigiji. Na jugu je bila reka Kajkos, ki je izvirala v Temnusu in tekla proti zahodu do Egejskega morja. V severnem delu pokrajine sta veliki jezeri Artinija ali Apoloniatis in Afnitis.

Mesta Najpomembnejši mesti sta bili Pergamon v dolini Kajkos in Kizik v Propontidi. Vsa morska obala je bila posejana z grškimi mesti, od katerih jih je bilo več zelo pomembnih. Na severu so bila najpomembnejša Parion, Lampsak in Abidos, na jugu v Elejskem zalivu pa Eleja, Mirina in Kima.

Zgodovina thumb|levo|120px|Mizijski kovanec iz 4. stoletja pr. n. št.

Manjša epizoda v ciklu trojanske vojne v grški mitologiji govori o pristanku grške flote v Miziji, ki jo zamenjuje s Trojo. V tej epizodi Ahil rani mizijskega kralja Telefa, ki je pred tem ubil Grka. Telef kasneje prosi Ahila, naj mu zaceli rano. Obalna regija, ki ji je vladal Telef, se v grški mitologiji imenuje tudi Tevtranija, ker ji je pred tem vladal kralj Tevtra. V Iliadi Homer predstavlja Mizijce kot zaveznike Troje. Mizijske sile sta vodila Arsinojeva sinova Enom in Kromij. Zdi se, da je bila homerska Mizija po obsegu veliko manjša od zgodovinske Mizije in na severu ni segala do Helesponta ali Propontide. Homer ne omenja nobenih mest ali znamenitosti v Miziji, zato ni jasno, kje točno je bila homerska Mizija, čeprav je bila verjetno nekje med Troado na severozahodu in Lidijo/Meonijo na jugu.

Številni mizijski napisi so preživeli v narečju frigijskega jezika, napisanega z različico frigijske abecede. V eolskih grških virih je tudi nekaj omemb avtohtonega mizijskega luteščanskega jezika.Titchener, J.B. (1926), Synopsis of Greek and Roman Civilization, Cambridge MA.

thumb|250px|Kovanec mizijskega satrapa, kovan okoli 357–352 pr. n. št. thumb|250px |KOvanec Mnemona Rodoškega iz sredine 4. stoletja pr. n. št.

Pod perzijskim Ahemenidskim cesarstvom se je severozahodni del Anatolije, ki so ga še vedno zasedali Frigijci, večinoma Eolci, imenoval Mala Frigija, grško pa Helespont.

Po porazu Antioha Velikega v rimsko-sirski vojni med letoma 192 in 188 pr. n. št. je območje v posesti Selevkidov prešlo v posest rimskega zaveznika, kraljestva Atalidov. Po smrti kralja Atala III. leta 133 pr. n. št. je regija postala del rimske province Azije in kasneje ločene prokonzularne rimske province Helespont.

Po Apostolskih delihActs 16:7–8 so med Pavlovim drugim misijonarskim potovanjem apostoli Pavel, Sila in Timotej prišli ali šli mimo Mizije.Acts 16:7 Pripoved nakazuje, da so bili med tem delom potovanja negotovi, kam naj potujejo, saj jim je "Sveti Duh prepovedal oznanjati besedo v Aziji".Acts 16:6 Kmalu zatem je imel Pavel videnje "moža iz Makedonije", ki je povabil apostole, naj odpotujejo na zahod v Makedonijo.

Staroveški mostovi V Miziji so še vidni ostanki več antičnih mostov.

Rimski most čez reko Gönen (turško Gönen Çayı) Konstantinov most čez reko Rindak (Adırnas Çayı) most čez reko Simav (Susurluk Çayı) Beli most čez reko Granik (Biga Çayı)

Sklici

Kategorija:Anatolija Kategorija:Zgodovina Turčije