Bitolski napis je srednjeveški bolgarski kamniti napis, napisan v starocerkvenoslovanskem jeziku v cirilici.Vasilka Tăpkova-Zaimova, Bulgarians by Birth: The Comitopuls, Emperor Samuel and their Successors According to Historical Sources and the Historiographic Tradition, East Central and Eastern Europe in the Middle Ages, 450–1450, BRILL, 2018, , pp. 17–18. Trenutno je na Inštitutu in muzeju Bitole v Severni Makedoniji med stalnimi razstavami kot pomemben epigrafski spomenik, opisan kot »marmorna plošča s cirilskimi črkami Ivana Vladislava iz leta 1015/17«."Among the most significant findings of this period presented in the permanent exhibition is the epigraphic monument a marble slab with Cyrillic letters of Jovan Vladislav from 1015/17." The official site of the Institute for preservation of monuments of culture, Museum and Gallery Bitola V zadnji fazi bizantinskega osvajanja Bolgarije je Ivanu Vladislavu uspelo prenoviti in okrepiti svojo zadnjo utrdbo, v spomin na njegovo delo s tem dovršenim napisom.Jonathan Shepard, Equilibrium to Expansion (886–1025); pp 493-536; from Part II - The Middle Empire c. 700–1204 in The Cambridge History of the Byzantine Empire C.500-1492 (2008) Cambridge University Press, p. 529, . Napis, najden leta 1956, je ponudil močne argumente v podporo bolgarskemu značaju Samuelove države, ki so mu jugoslovanski znanstveniki oporekali.Roumen Daskalov (2021) Master Narratives of the Middle Ages in Bulgaria, East Central and Eastern Europe in the Middle Ages, 450-1450, BRILL, pp. 226-227, .
Zgodovina Najdba
Napis je bil najden v Bitoli leta 1956 med rušenjem Sungur Chaush-Begove mošeje. Bila je prva mošeja, ki je bila zgrajena v Bitoli leta 1435. Stala je na levem bregu reke Dragor v bližini starega Ovčjega bazarja.Present location opposite the trade center Javor on the left side of the street Philip II of Macedonia. For more see: Chaush-Bey Mosque – one of the oldest mosques in the Balkans (demolished in 1956), on Bitola.info Kamniti napis je bil najden pod pragom glavnega vhoda in je možno, da je bil vzet kot gradbeni material iz ruševin srednjeveške trdnjave. Srednjeveško trdnjavo so uničili Osmani med osvojitvijo mesta leta 1385. Po napisu je bila trdnjava Bitola obnovljena na starejših temeljih v obdobju med jesenjo 1015 in pomladjo 1016. Takrat je bila Bitola glavno mesto in osrednje vojaško oporišče Prvega bolgarskega cesarstva. Po smrti Ivana Vladislava v bitki pri Dirahiju leta 1018 so tamkajšnji bojarji mesto predali bizantinskemu cesarju Baziliju II. To dejanje je utrdbo rešilo pred uničenjem. Stara trdnjava je bila najverjetneje na mestu današnjega osmanskega bedestana Bitole.Robert Mihajlovski, Circulation of Byzantine lead seals as a contribution to the location of medieval Bitola on International Symposium of Byzantologists, Nis and Byzantyum XVIII, "800 years since the Аutocephaly of the Serbian Church (1219–2019): Church, Politics and Art in Byzantium and neighboring countries" pp. 573 – 588; 574.
Opis Po najdbi napisa so v mestu takoj razglasili informacije o plošči. V Bolgarijo so jo pripeljali s pomočjo lokalnega aktivista Pandeja Eftimova. Neki sodelavec mu je povedal, da je med delom na novi stavbi našel kamniti napis in da je na njem beseda "Bolgari".Николова, В., Куманов, М., България. Кратък исторически справочник, том 3, стр. 59. Naslednje jutro so odšli v stavbo, kjer je Eftimov posnel številne fotografije, ki so bile kasneje dane bolgarskemu veleposlaništvu v Beogradu. Njegove fotografije so bile poslane po diplomatskih kanalih in označene kot tajne. Leta 1959 je bolgarski novinar Georgi Kaloyanov poslal svoje fotografije napisa bolgarskemu znanstveniku Aleksandru Burmovu, ki jih je objavil v reviji Plamak. Ploščo so medtem prepeljali v tamkajšnje muzejsko skladišče. Bolgarija se je takrat izogibala objavi teh informacij, saj sta Beograd in Moskva po razhodu Tito–Stalin leta 1948 močno izboljšala odnose. Po letu 1963 pa so uradne oblasti začele odkrito kritizirati bolgarsko stališče do makedonskega vprašanja in tako spremenile svoja stališča.
Leta 1966 je bilo objavljeno novo poročilo o napisu Vladimirja Mošina, ruskega emigranta, živečega v Jugoslaviji.Битољска плоча из 1017 године. Македонски jазик, XVII, 1966, 51–61. Zaradi tega sta bolgarski znanstvenik Jordan Zaimov in njegova žena Vasilka Tapkova-Zaimova leta 1968 odpotovala v Bitolo. V Bitolskem muzeju so iz napisa naredili skrivno kopijo.сп. Факел. Как Йордан Заимов възстанови Битолския надпис на Иван Владислав? 3 декември 2013, автор: Василка Тъпкова-Заимова. Zaimova trdi, da jim nihče ni preprečil dela na plošči v Bitoli. Tako so besedilo dešifrirali v skladu z lastno interpretacijo, ki jo je leta 1970 objavila Bolgarska akademija znanosti.„Битолския надпис на Иван Владислав, самодържец български. Старобългарски паметник от 1015 – 1016 година.", БАН. 1970 г. Nazadnje je makedonska raziskovalka Ugrinova-Skalovska leta 1975 objavila svoj prevod napisa.
Besedilo
Del besedila manjka, saj je bil napis uporabljen kot stopnica Sungur Chaush-Begove mošeje in je bila zato prva vrsta uničena. Rekonstrukcija makedonskega znanstvenice prof. Radmile Ugrinove-Skalovske Угриновска-Скаловска, Радмила. Записи и летописи. Maкедонска книга, Скопје 1975. стр. 43–44. je zelo podobna rekonstrukciji, ki sta jo naredila jugoslovansko/ruski raziskovalec Vladimir Mošin (1894–1987) Мошин, Владимир. Битољска плоча из 1017. год. // Македонски jазик, XVII, 1966, с. 51–61 in bolgarski prof. Jordan Zaimov (1921–1987). Z nekaterimi domnevami Zaimova za rekonstrukcijo poškodovanih delov se njihova različica besedila glasi takole:Заимов, Йордан. Битолският надпис на цар Иван Владислав, самодържец български. Епиграфско изследване, София 1970, [review of Zaimov]. Slavic Review 31: 499.
Pomen
V 10. stoletju so Bolgari vzpostavili obliko nacionalne identitete, ki jim je kljub temu, da je bila daleč od modernega nacionalizma, pomagala preživeti kot posebna entiteta skozi zgodovino.Crampton, R. J. A Concise History of Bulgaria (2nd ed.). Cambridge: Cambridge University Press, 2005, , p. 15. Napis potrjuje, da so car Samuel in njegovi nasledniki smatrali svojo državo za Bolgarijo.Dennis P. Hupchick, The Bulgarian-Byzantine Wars for Early Medieval Balkan Hegemony: Silver-Lined Skulls and Blinded Armies, Springer, 2017, , p. 314. Kamnita plošča razkriva, da so imeli Cometopuli tudi začetno bolgarsko etnično zavest.Michael Palairet, Macedonia: A Voyage through History, Volume 1, Cambridge Scholars Publishing, 2016, , p. 245. Razglas je napovedal prvo uporabo slovanskega naziva »samodŭrzhets«, kar pomeni »samodržec«.Ivan Biliarsky, Word and Power in Mediaeval Bulgaria, Volume 14 of East Central and Eastern Europe in the Middle Ages, 450–1450, BRILL, 2011, , p. 215. V napisu je prvič omenjeno ime mesta Bitola.Room, Adrian, Placenames of the world: origins and meanings of the names for 6,600 countries, cities, territories, natural features, and historic sites, Jefferson, N.C.: McFarland & Company, , 2006, p. 60. Bitolski napis je gradbeni – napoveduje obnovo trdnjave. Besedilo vsebuje dragocene podatke o rodoslovju vladarja Ivana. Iz tega postane jasno, da je bil ta vladar vnuk Nikolaja in Ripsimije ter sin Arona, Samuelovega brata. Napis omenja tudi zmago Bolgarov nad bizantinskim cesarjem Bazilijem II. na prelazu Trayanovi Vrata leta 986 in poraz Samuela v bitki pri vasi Klyuch leta 1014.Деница Петрова, Битолски надпис на Иван Владислав. Scripta Bulgariaca.
V Severni Makedoniji se uradno zgodovinopisje sklicuje na Ivana Vladislava kot enega prvih makedonskih carjev in vladarja »slovanskega makedonskega cesarstva« An outline of Macedonian history from ancient times to 1991. Macedonian Embassy London. Retrieved on April 28, 2007., vendar za takšne trditve ni zgodovinske podpore.D. Hupchick, The Balkans: From Constantinople to Communism, Springer, 2002, , p. 53. Poleg tega kamen dokončno razkriva etnično samoidentifikacijo zadnjega vladarja Prvega bolgarskega cesarstva pred njegovo osvojitvijo s strani Bizanca.Kiril Petkov, The Voices of Medieval Bulgaria, Seventh-Fifteenth Century: The Records of a Bygone Culture, BRILL, 2008, , p. 39.
Po besedah Ugrinove-Skalovske je celo trditev o njegovem bolgarskem poreklu v skladu z vztrajanjem Cometopulija, da svojo dinastijo vežejo na politično tradicijo Bolgarskega cesarstva. Per Skalovska so vsi tedanji zahodni in bizantinski pisci in kronisti prebivalce svojega kraljestva imenovali Bolgari. Bitolska plošča: "je približno 25 let mlajša od Samuelove plošče... [pribl. 1018] Izdelan je bil po naročilu Janeza Vladislava, enega od Samuelovih dedičev. ...Poudarjanje bolgarskega porekla Ivana Vladislava je v skladu s prizadevanjem Samuilove družine, da bi se povezala s pravnim izročilom Simeonovega kraljestva. Po drugi strani pa so tako zahodni kot bizantinski pisci in kronisti vse prebivalce Petrovega kraljestva [bolgarski cesar, vladal od leta 927 do 969], naslednika bolgarskega cesarja Simeona, imenovali Bolgari.« Del vsebine tablica, po prevodu Skalovske: "To mesto [Bitola] je zgradil in naredil Janez samodržec [kralj] bolgarskega (bolgarskega) kraljestva ... To mesto (trdnjava) je bilo narejeno za trdno zavetje in rešitev življenje Bolgarov (Bolgarov).. Ta kralj in samodržec je bil po rodu Bolgar (Blăgarin), torej vnuk pobožnega Nikolaja in Ripsimije, sin Arone, starejšega brata samodržnega kralja Samuela... " " (Р.У. Скаловска, Записи и летописи. Скопје 1975. 43–44.) Prevladujoči akademiki podpirajo mnenje, da je napis originalni artefakt, narejen v času vladavine Ivana Vladislava.* Historical Dictionary of the Republic of Macedonia, Dimitar Bechev, Scarecrow Press, 2009 , p. 195. The legend of Basil the Bulgar-slayer, Paul Stephenson, Cambridge University Press, 2003, , pp. 29–30. Southeastern Europe in the Middle Ages, 500–1250, Cambridge medieval textbooks, Florin Curta, Cambridge University Press, 2006, , p. 246. Basil II and the governance of Empire (976–1025), Oxford studies in Byzantium, Catherine Holmes, Oxford University Press, 2005, , pp. 56–57. Das makedonische Jahrhundert: von den Anfängen der nationalrevolutionären Bewegung zum Abkommen von Ohrid 1893–2001; ausgewählte Aufsätze, Stefan Troebst, Oldenbourg Wissenschaftsverlag, 2007, , S. 414. Krieg und Kriegführung in Byzanz: Die Kriege Kaiser Basileios II. Gegen die Bulgaren (976–1019), Paul Meinrad Strässle, Böhlau Verlag Köln Weimar 2006, , p. 172. Византийский временник, Институт истории (Академия наук СССР), Институт славяноведения и балканистики (Академия наук СССР), Институт всеобщей истории (Российская академия наук) Изд-во Академии наук СССР, 1973, стр. 266. Bŭlgarski ezik, Institut za bŭlgarski ezik (Bŭlgarska akademiia na naukite) 1981, p. 372. Срђан Пириватрић, „Самуилова држава. Обим и карактер", Византолошки институт Српске академије науке и уметности, посебна издања књига 21, Београд, 1997, стр. 183. Ivan Vladislav. In Prosopographie der mittelbyzantinischen Zeit (2013). Berlin, Boston: De Gruyter. Retrieved February 19, 2019. Иван Микулчиќ, Средновековни градови и тврдини во Македонија. (Македонска академија на науките и уметностите — Скопје, 1996), стр. 140–141.
Drug pogled