Henry Tingle Wilde RNR, britanski pomorščak, mornar in častnik, * 21. september 1872, Liverpool, Anglija, † 15. april 1912, Severni Atlantik

Wilde je bil glavni častnik na ladji RMS Titanic. Umrl je v potopu ladje skupaj z 1500 drugimi.

Zgodnje življenje in zgodnja kariera Henry Wilde je bil krščen v kongresni kapeli Loxley 24. oktobra 1872 v Sheffieldu. Bil je sin Henryja Wilda, zavarovalnega inšpektorja iz Ecclesfielda v Južnem Yorkshireu. Njegova mati je bila Elizabeth Tingle iz Loxleyja, Bradfield. Henry Tingle Wilde je odšel na morje že v najstniških letih. Učil se je pri mornarjih. Prva ladja na kateri je služboval, je bila Greystoke Castle, preden je bil presemeščen na ladjo 1314 tonsko Hornsby CastleApplication for Examination for Ex-Masters Certificate, 14 July 1900. Prva ladja na kateri pa je služboval kot častnik je bila SS Brunswick, na kateri je leta 1895 služboval najprej kot tretji in pozneje kot drugi častnik. Leta 1896 je bil premeščen na ladjo SS Europa, kjer je služil kot drugi častnik. Julija 1897 se je pridružil prestižni britanski pomorski družbi White Star Line.

Wilde je bil častnik kraljeve mornarice kjer je bil 26. junija 1902 častnik, ki je poročal.

Wilde je začel delati kot mlad častnik na številnih ladjah družbe White Star Line. Med njimi so bile ladje Covic, Cufic, Tauric in Delphic. Tragedijo je doživel decembra 1910, ko sta mu umrla njegova žena in njegova sina dvojčka Archie in Richard. Avgusta 1911 je služil kot glavni častnik na ladji RMS Olympic, pod poveljstvom kapitana Edwarda J. Smitha.

RMS Titanic Wilde je načrtoval 3. aprila 1912 odpotovat iz Southamptona na ladji Olympic, vendar je zamenjava častnikov na ladji RMS Titanic povzročila, da je bil potreben dodaten častnik. William McMaster Murdoch je postal prvi častnik in Charles Lightoller drugi častnik potem, ko je bil prvotni častnik David Blair odpuščen. Wilde je bil ponovno poklican za glanega častnika. Sprejel je vabilo in postal glavni častnik na Titanicu. sličica|Titanic v Southamptonu, pred odhodom. Wilde je viden prvi na levem delu premca, z rokami sklenjenimi za hrbtom.|287x287_pik Na dan izplutja ladje, 10. aprila 1912, se je Wilde zbral s posadko in nato sodeloval pri vaji za reševalne čolne. Častniki so se odpravili na svoja mesta za odhod; Wilde je bil sprednjem delu prednjega dela ladje in je nadzoroval posadko, ki je delala odstranjevala privezne vrvi. Lightoller je bil nekoliko dlje na prednjem delu ladje in je delal pod Wildeovim vodstvom. Približno v času odhoda je nadzoroval odvezovanje priveznih vrvi in pritrjevanje vlačilcev. Wilde je stal ob sidrnem dvigalu na premcu, roke sklenjene za hrbtom, in opazoval člane posadke, ki so klečali na palubi poleg njega in lepo navijali vrvi za shranjevanje. Potem ko je ladja izplula, je Wilde vsako jutro in popoldne opravljal nadzor od 14.00 do 18.00. 11. aprila se je stevard tretjega razreda John E. Hart spominjal, da je bil čez dan nekoč opravljen splošni pregled neprepustnih pregrad. Videl je Wilda in arhitekta Thomasa Andrewsa, kako preverjata, ali bo posadka ročno zaprla neprepustna vrata.

14. aprila 1912 je Wildea ob 18:00 Lightoller nadomestil pri nadzoru na mostu. Ob 23:40, 14. aprila, je ladja trčila v ledeno goro. Po trčenju z ledeno goro sta se električar Samuel Hemming in skladiščnik Frank Prentice odpravila do sredine prednjega dela ladje, tik pred sidrnim žerjavom, da bi preiskala uhajanje zraka iz prezračevalne cevi z veliko močjo, kar je kazalo na to, da se rezervoar v premičnem premičnem delu hitro polni z vodo. Wilde je prišel skupaj s častnikom Albertom Hainesom in vprašal Hemminga o sikajočem zvoku, na kar je Hemming odgovoril, da voda poplavlja rezervoar v premičnem delu ladje, vendar da je skladišče suho. Wilde je nadaljeval svojo pot. Haines je kasneje na mostu obvestil Wildea, da je skladišče št. 1 poplavljeno. Wilde mu je naročil, naj skliče svoje može gor, ko je izvedel, da bo ladja potonila. Verjetno je bil Wilde tisti, ki je ukazal četrtemu častniku Josephu Boxhallu, naj zbudi častnike, ki so spali. Na levi strani je Wilde prevzel nadzor nad spuščanjem reševalnih čolnov, Lightoller pa mu je pomagal. Wildea je srečal tik pred vrati v častniške prostore in Wilde mu je ukazal, naj pripravi čolne. Vprašal je, ali so bili poklicani vsi možje, Wilde pa je pritrdilno odgovoril. Lightoller je Wilda vprašal, ali lahko čolne dvignejo ven, vendar se zdi, da Wilde tega še ni hotel storiti. Ko je Lightoller stekel k Smithu, mu je ta dal dovoljenje. sličica|269x269_pik|Ilustracija potapljanja Titanica. Med evakuacijo, ki je sledila, je Wilde pomagal pri vkrcavanju ljudi v več reševalnih čolnov. Medtem ko je delal pri reševalnih čolnih na levi strani, se je Wilde z desne strani približal Lightollerju in ga vprašal, kje je strelno orožje. Očitno je vprašal Murdocha, vendar prvi častnik ni imel pojma, kje je. Ko so potegnili ven revolverje in se je Lightoller obrnil, da bi odšel, mu je Wilde potisnil en revolver v roko skupaj s pestjo streliva, rekoč, da ga bo morda potreboval. Ko sta zapuščala kabino, je Lightoller slišal Wilda reči: "Nadel si bom rešilni pas." Do 1:40 zjutraj je bila večina reševalnih čolnov na levi strani spuščena in Wilde je odhitel na desno stran. Stevard James Johnston in četrti častnik Boxhall sta videla Wilda, kako je ženske in otroke nalagal v rešilni čoln št. 2 in nadzoroval polnjenje. Ob 1:45 je glavni pek Charles Joughin videl Wilda, kako kriči na stevarde, naj zberejo veliko število potnikov. Ko je bil čoln poln, je Wilde nato izbral može, ki so jo prevzeli: dva mornarja in stevarda. J. Bruce Ismay je pričal, da je bil Wilde častnik, ki je bil odgovoren za spuščanje zložljivega čolna C.

Major Arthur Peuchen iz Kraljevega kanadskega jahtnega kluba je pravkar prispel na palubo za čolne in zagledal skupino približno 100 kurjačev s torbami za opremo, ki so se očitno gnetli po celotni palubi pred čolni; za razliko od mnogih potnikov so ti moški prišli od spodaj in poznali obseg poplav. Prišel je častnik, ki je bil morda Wilde, in moške odpeljal iz območja. Kurjači niso protestirali in so sodelovali s častnikom. Wilde je pozneje zapustil čoln C in se vrnil na levo stran, najverjetneje skozi ladijski most, in začel natovarjati ljudi na čoln D. Ko so potniki začeli hiteti na krmo, je Wilde potegnil pištolo in ukazal vsem možem, naj zapustijo čoln. Nato je skupaj z Lightollerjem ukazal vsem potnikom na desni strani, naj čoln poravnajo. Wilde rekel Lightollerju: "Pojdi z njo, Lightoller." Lightoller je rekel: "Prekleto, verjetno ne!" in skočil nazaj na ladjo kljub Wildeovemu ukazu. To je bilo zadnje zanesljivo opažanje Wilda. Titanic je potonil ob 2:20 15. aprila 1912 in Wilde je umrl skupaj z 1500 drugimi. Njegovega trupla niso nikoli našli.

Smrt O Widlovi smrti je več teorij. En preživeli potnik je povedal, da je videl Wilda kako se je trudil vkrcati potnike v zložljiv čoln A in je umrl potem, ko je voda dosegla glavno palubo in se je utopil v vodi. Drugi so povedali, da so videli Wilda, da je tik preden je voda dosegla glavno palubo, kadil cigareto na ladijskem mostu, ker se je prepustil usodi. Obstajajo dokazi, da je Wilde plaval do zložlivega čolna B in se rešil nanj, vendar je bil že tako izmučen, da je padel v nezavest ter pri tem padel nazaj v vodo in umrl"ON A SEA OF GLASS: THE LIFE & LOSS OF THE RMS TITANIC" by Tad Fitch, J. Kent Layton & Bill Wormstedt. Amberley Books, March 2012. pp 333.

Spomini Njegovo ime je zapisano na družinskem nagrobniku na pokopališču Kirkdale v Liverpoolu, ki ga zaznamujeta veliko ime in nagrobni spomenik. Napis se glasi: "Tudi kapitan Henry T. Wilde, častnik dolžnosti glavnega direktorja RNR, ki je 15. aprila 1912 dočakal svojo smrt v nesreči ladje RMS Titanic, star 39 let, je eden od britanskih junakov' ".

Viri 1.https://www.encyclopedia-titanica.org/titanic-victim/henry-tingle-wilde.html

2.https://www.geni.com/people/Lieutenant-Henry-Tingle-Wilde/6000000015350566220

3.https://www.findagrave.com/memorial/11451192/henry-tingle-wilde

4.https://www.nationalarchives.gov.uk/titanic/stories/henry-tingle-wilde.htm

Sklici

Kategorija:Angleški pomorščaki Kategorija:Umrli na morju Kategorija:Utopljeni ljudje