thumb|350px|Zemljevid Nove Rusije okoli leta 1897
Nova Rusija (rusko Новороссия, Novorossija, ukrajinsko Новоросія, Novorosija, romunsko Noua Rusie), ki se je nekoč imenovala Južna Rusija, je ruski zgodovinopisni izraz, ki je označeval ozemlje Ruskega imperija severno od Črnega in Azovskega morja. Ozemlje je danes južni del Ukrajine.
Nova Rusija je nastala leta 1764 kot nova cesarska Novoruska (Novorosijska) gubernija, sestavljena iz ruskih obmejnih vojaških regij in dela južnega Kozaškega hetmanata v pripravah na vojno z Osmanskim cesarstvom.Magocsi, Paul R. A History of Ukraine: The Land and Its Peoples. str. 284. Leta 1775 je bila razširjena s priključitvijo Zaporožke seče. V različnih obdobjih je obsegala tudi moldavsko regijo Besarabijo, črnomorske regije (Pričrnomorje) sedanje Ukrajine, Zaporožje, Tavrijo, primorje Azovskega morja (Priazovje), tatarske dele Krima, Nogajsko stepo ob reki Kuban in Čerkezijo.
Regija je bila del Ruskega imperija vse do njegovega propada po ruski februarski revoluciji v začetku marca 1917, ko je postala del kratkožive Ruske republike. Leta 1918 je bil velik del Nove Rusije vključen v Ukrajinsko sovjetsko republiko. V letih 1918–1920 je bil različno velik del Nove Rusije pod nadzorom vlad protiboljševiškega Belega gibanja Južne Rusije, katerih poraz je pomenil vzpostavitev sovjetske oblasti na ozemlju, ki je postalo del Ukrajinske sovjetske socialistične republike, znotraj Sovjetske zveze.
Po razpadu Sovjetske zveze leta 1991 je bilo nekaj poskusov oživitve Nove Rusije. Vodilno vlogo je imelo prorusko separatistično gibanje za ustanovitev Novoruske konfederacije.
Zgodovina thumb|250px|Ukrajina leta 1648 (jug je na vrhu) s širokim pasom loca deserta (neobljudeno ozemlje) thumb|250px|Zemljevid Divjih polj v 17. stoletju thumb|250px|Krimski kanat leta 1600 thumb|250px|Zaporožje leta 1760 thumb|250px|Novoruska gubernija; njeno središče je bil Jekaterinoslav (sedanji Dnipro), ki je bil med vladanjem Pavla I. za krajši čas preimenovan v Novorosijsk
Sodobna zgodovina regije se začenja z razpadom Zlate horde. Vzhodni del Horde je nasledil Krimski kanat (eden od več naslednikov), zahodni pa je bil razdeljena med Moldavijo in Litvo. S širitvijo Osmanskega cesarstva je celotno ozemlje severno od Črnega morja prišlo pod oblast Krimskega kanata, ki je posledično postal osmanski vazal. V 16. stoletju je Krimski kanat dovolil Nogajcem, ki so jih iz Povolžja pregnali Rusi in Kalmiki, da se naselijo v črnomorskih stepah.
Zahodni deli ozemlja severno od Črnega morja so bili redko naseljeni in znani kot Divja polja ali latinsko Loca deserta (neobljudeno ozemlje), čeprav je bilo ob Dnepru veliko naselij. Divja polja so v grobem obsegala južne dele sedanje Ukrajine in del Ruske federacije (Rostovska oblast).
Nadzor nad tem ozemljem je v rusko turških vojnah 1735–1739, 1768–1774, 1787–1792 in 1806–1812 in s sklepanjem sporazumov s Kozaškim hetmanatom in Osmanskim cesarstvom postopoma pridobilo Rusko carstvo. Slednje je leta 1764 ustanovilo Novorusko gubernijo, ki se je sprva imenovala po carici Katarini. Carica je odločila, da se mora gubernija namesto po njej imenovati Nova Rusija.Nataliya Polonska-Vasylenko (1955). The Settlement of the Southern Ukraine (1750-1775). Ukrainian Academy of Arts and Sciences in the U.S. str. 190. Njegovo upravno središče je bila trdnjava Svete Elizabete (danes Kropivnickij). Zaradi boljšega varovanja južne meje carstva pred Osmanskim cesarstvom, se je središče leta 1765 preselilov v Kremenčuk."New Russian gubernia". Encyclopedia of Ukraine. Pridobljeno 4. januarja 2015.
Guvernerji Nove Rusije so velikodušno podeljevali zemljo ruskemu plemstvu (dvorjanstvo) in tlačanskemu kmetstvu, večinoma iz Ukrajine in manj iz Rusije, s čimer so nameravali kultivirati redko naseljene stepe. Zgodovinski slovar Ukrajine omenja:
Prebivalstvo so sestavljali vojaški kolonisti iz huzarskih in ulanskih polkov, ukrajinski in ruski kmetje, kozaki, Srbi, Črnogorci, Madžari in drugi tujci, ki so prejemali zemljiške subvencije za naselitev na tem območju.Ivan Katchanovski; Zenon E. Kohut; Bohdan Y. Nebesio; Myroslav Yurkevich (21. junij 2013). Historical Dictionary of Ukraine. Scarecrow Press. str. 392. ISBN 978-0-8108-7847-1. Pridobljeno 3. avgusta 2015.
Med prvimi priseljenci so bili najštevilčnejši Romuni in Ukrajinci. V regiji vzhodno od Južnega Buga, imenovani Nova Srbija, so večino prebivalstva sestavljali Romuni (75%). Sledili so jim Srbi (12% in drugi 13%).Olga M. Posunjko (2002). Istorija Nove Srbije i Slavenosrbije (srbsko). Novi Sad. str. 36. ISBN 978-86-902499-2-3. Pridobljeno 3. avgusta 2015.
Po priključitvi osmanskih ozemelj k Novi Rusiji leta 1774 so ruske oblasti začele agresiven program kolonizacije in spodbudile velike migracije iz širokega spektra etničnih skupin. Katarina Velika je v te novo osvojene dežele vabila evropske naseljence: Romune (iz Moldavije, Vlaške in Transilvanije), Bolgare, Srbe, Grke, Albance, Nemce, Poljake, Italijane in druge.
Leta 1775 je carica Katarina Velika na silo likvidirala Zaporško Seč in pripojila njeno ozemlje Novi Rusiji, s čimer je odpravila neodvisno vladavino ukrajinskih kozakov. Konec 18. stoletja je rusko kolonizacijo ozemlja usmerjal Grigorij Potemkin (1739–1791). Katarina Velika mu je leta 1774 podelila pooblastila absolutnega vladarja tega ozemlje.
Duh in pomen Nove Rusije v tem času je dobro opisal zgodovinar Willard Sunderland, ki pravi, da je bila stara stepa azijska in brez državljanstva, sedanja pa je bila državno opredeljena in je zahtevala evropsko-rusko civilizacijo. Nova Rusija bi se zato lahko primerjala z Novo Španijo, Novo Francijo in Novo Anglijo, ki so jih kolonizirale zahodne velesile.Willard Sunderland (2006). Taming the Wild Field: Colonization and Empire on the Russian Steppe. Cornell University Press. str. 70. ISBN 0-8014-7347-0. Pridobljeno 3. avgusta 2015.
Leta 1792 je ruska vlada objavila sklep, da bo regija med Dnestrom in Bugom postala kneževina Nova Moldavija pod rusko suverenostjo.E. Lozovan. "Romanii orientali". Neamul Romanesc 1 (1991): 14. Po prvem ruskem popisu prebivalstva v regiji Jedisan, opravljenem leta 1793 po izgonu nogajskih Tatarov, je bilo 49 vasi od 67 med Dnestrom in Južnim Bugom romunskih.
thumb|250px|Zgodovinski nemški zemljevid Nove Rusije leta 1855
Na začetku 19. stoletja se je etnična sestava Nove Rusije zaradi intenzivnega priseljevanja zelo spremenila. Kolonisti so hitro ustanavljali mesta, vasi in kmetijske kolonije. Med rusko-turškimi vojnami so bile osvojene in uničene večje turške trdnjave Ozu-Cale (Očakov), Akkerman (Bilgorod-Dnistrovskij), Hadžibej, Kinburn in številne druge. V njihovi okolici so bila ustanovljena nova mesta in naselja.
V ustanavljanju novih mest v Novi Rusiji (mesta so bila večinoma razširjena stara naselja) je sodelovalo več etničnih skupin.E. Lozovan, str. 32. Na primer:
Zaporožje je nastalo na mestu nekdanje kozaške trdnjave. Odeso je leta 1794 ne mestu tatarske vasi, prvič omenjene leta 1415,"Odesa: Through Cossacks, Khans and Russian Emperors". The Ukrainian Week (18. november 2014). ustanovil Jose de Ribas, španski general v ruski službi. Doneck, ustanovljen leta 1869, se je prvotno imenoval Juzovka (Juzivka) po valižanskem industrijalcu Johnu Hughesu, ki je razvil premogovništvo v Donbaški regiji.
Guverner Shmidt v svojem poročilu leta 1851 omenja naskednjo etnično sestavo gubernije Herson in Odese:Шмидт А. "Материалы для географии и статистики, собранные офицерами генерального штаба. Херсонская губерния. Часть 1". St. Petersburg, 1863, str. 465-466. Nacionalnost Število % Ukrajinci 703.699 69,14 Moldavci in Vlahi 75.000 7,37 Judje 55.000 5,40 Nemci 40.000 3,93 Rusi 30.000 2,95 Bolgari 18.435 1,81 Belorusi 9.000 0,88 Grki 3.500 0,34 Romi 2.516 0,25 Poljaki 2.000 0,20 Armenci 1.990 0,20 Keraiti 446 0,04 Srbi 436 0,04 Švedi 318 0,03 Tatari 76 0,01 Bivši uradniki 48.378 4,75 Plemiči 16.603 1,63 Tujci 10.392 1,02 Skupaj 1.017.789 100
Od leta 1796 do 1802 je bila Nova Rusija (Novorossija) ime gubernije z glavnim mestom Novorossijsk, ki se je pred tem imenoval Jekaterinoslav. Mesto se zdaj imenuje Dnipro in se ne sme zamenjati s sedanjim Novorosijskom v Ruski federaciji. Leta 1802 je bila gubernija razdeljena na Jekaterinoslavsko, Hersonsko in Tavriško gubernijo.
Od leta 1822 do 1874 je bil sedež novorusko-besarabske vlade v Odesi.
Leta 1897 je bil v Ruskem imperiju izveden popoln popis prebivalstva. Statistika kaže, da je večina prebivalcev Nove Rusije govorila ukrajinsko, v večini mest pa sta prevladovala ruščina in jidiš."First General Census of the Russian Empire of 1897. Breakdown of population by mother tongue: Kharkov governorate - total population" (№ 623-624). Demoscope Weekly. 31. december 2014. ISSN 1726-2887. Pridobljeno 4. januarja 2015. "First General Census of the Russian Empire of 1897. Breakdown of population by mother tongue: Kherson district - the city of Kherson" (№ 623-624). Demoscope Weekly. 31. december 2014. ISSN 1726-2887. Pridobljeno 4. januarja 2015."First General Census of the Russian Empire of 1897. Breakdown of population by mother tongue: Kherson district - the city of Nikolayev (military governorate)" (№ 623-624). Demoscope Weekly. 31. december 2014. ISSN 1726-2887. Pridobljeno 4. januarja 2015.
thumb|250px|Ruski plakat iz leta 1921: "Donbas - srce Rusije"
Jezik Hersonska gubernija Jekaterinoslavska gubernija Tavriška gubernija Ukrajinščina 53,4% 68,9% 42,2% Ruščina 21,0% 17,3% 27,9% Beloruščina 0,8% 0,6% 6,7% Poljščina 2,1% 0,6% 0,6% Bolgarščina 0,9% – 2,8% Moldavščina in romunščina 5,3% 0,4% 0,2% Nemščina 4.5% 3.8% 5.4% Jidiš 11.8% 4.6% 3.8% Grščina 2,3% 2,3% 1,2% Tatarščina 8,2% 8,2% 13,5% Turščina 2,6% 2,6% 1,5% Skupaj 2.733.612 2.311.674 1.447.790
Splošni popis prebivalstva Ruskega imperija leta 1897 je ugotovil nasledje stanje:"First General Census of the Russian Empire of 1897. Breakdown of population by mother tongue: Donetsk district - total population" (№ 623-624). Demoscope Weekly. 31. december 2014. ISSN 1726-2887. Pridobljeno 4. januarja 2015. Jezik Odesa Jekaterinoslav Nikolajev Herson Sevastopol Mariupol Donecko okrožje Ruščina 198.233 47.140 61.023 27.902 34.014 19.670 273.302 Jidiš 124.511 39.979 17.949 17.162 3.679 4.710 7 Ukrajinščina 37.925 17.787 7.780 11.591 7.322 3.125 177.376 Poljščina 17.395 3.418 2.612 1.021 2.753 218 82 Nemščina 10.248 1.438 813 426 907 248 2.336 Grščina 5.086 161 214 51 1,553 1.590 88 Skupaj 403.815 112.839 92.012 59.076 53.595 31.116 455.819
Seznam ustanovljenih mest Večina v tem obdobju ustanovljenih mestje bila širitev že obstoječih manjših naselij. Veliko teh mest se je razvilo v velika sodobna mesta. Za gradnjo so se uporabili ruski cesarski polki. Med gradnjo je veliko vojakov umrlo.
Prvi val Jelisavetgrad (Kropivnicki) (1754) Aleksandrovsk (Zaporožje) (1770) Jekaterinoslav (Dnipro) (1776) Herson (1778) Mariupol (1778) Sevastopol (1783) Simferopol (1784) Melitopol (1784) Pavlograd (1784)
Drugi val Nikolajev (Mikolajiv) (1789) Tiraspol (1792) Odesa (1794) Jekaterinodar (Krasnodar) (1794)
Tretji val Berdjansk (1827) Novorosijsk (1838)
Vpliv na sedanjost