sličica|desno|300px|alt=Two views of the Earth from space.|Doseganje trajnostnosti bo Zemlji omogočilo nadaljevanje podpore v človeškem življenju kakršnega poznamo. NASA-ini kompozitni posnetki Blue Marble: 2001. (levo) in leta 2002. (desno). Trajnostnost je sposobnost vzdrževanja ravnotežja določenih sistemov ali stanj v nekem procesu. Danes se najpogosteje koristi v zvezi z biološkimi in človeškimi sistemi. V ekološkem smislu se trajnostnost lahko definira kot način, po katerem biološki sistemi ostajajo raznoliki in produktivni skozi čas. Ljudje imajo potencial za dolgoročno vzdrževanje blaginje, ki je odvisna od naravnega sveta in so odgovorni pri uporabi naravnih virov.
V slovenščini izraz trajnostnost pomensko ustreza angleškemu izrazu sustainability. Ob njem se v tem pomenu večkrat uporablja tudi pomensko širši izraz trajnost. Izraz sustainability se poleg tega v slovenščino večkrat prevaja tudi z izrazom trajnostni razvoj.
Trajnostnost je postal širok spekter, ki ga je mogoče opaziti pri skoraj vseh oblikah življenja na Zemlji, od lokalne do globalne razine in skozi različne vremenske pojave. Dolgoživeča in zdrava močvirja ter gozdovi so primeri uspešnih bioloških sistemov. Nevidni kemijski ciklusi so prerazporedili vodo, kisik, dušik in ogljik znotraj živih in neživih sistemov v svetu ter vzdrževali življenje že milijone let. Ko se je človeška populacija na zemlji povečala, so se poslabšali naravni ekosistemi ter sprememba v bilanci naravnega ciklusa je imela negativen vpliv na ljudi in druge žive sistemeEarth Policy Institute Natural Systems . www.earth-policy.org, Data Center. Prevzeto 7. novembra 2009..
Danes obstaja več znanstvenih dokazov, kako človeštvo živi na ne trajnostni način. Povratek človekove uporabe naravnih virov znotraj vzdržnih meja bo zahtevalo vse večje kolektivne napore. Načini bolj trajnostnega življenja je v mnogih oblikah reorganizacije življenjskih razmer (npr. ekovas in trajnostna mesta ekoobčina in ponovna presoja gospodarskih sektorjev permakultura, zelena gradnja, kmetijstvo ali delovne prakse (trajnostna arhitektura) uporaba znanosti zaradi razvoja nove tehnologije (zelene tehnologije, obnovljiva energija) do prilagoditve k individualnem življenjskem stilu, pri katerih se ohranjajo naravni viri.
Opredelitev desno|sličica|alt=Three intersecting circles representing economy, society and environment showing how sustainability involves cooperation at the point where they all intersect.|Definicije trajnostnosti se pogosto nanašajo na 'tri stopnje' socialne, okoljske in ekonomske trajnostnosti sličica|desno|alt=Three circles enclosed within one-another showing how both economy and society are constrained by environmental limits|Alternativen prikaz trajnostnostii prikazuje kako so ekonomija in društvo omejeni z okoljskimi mejamiOtt, K. (2003). "The Case for Strong Sustainability." In: Ott, K. & P. Thapa (eds.) (2003).Greifswald’s Environmental Ethics. Greifswald: Steinbecker Verlag Ulrich Rose. ISBN 3-931483-32-0. Prevzeto 16. februarja 2009. Beseda »trajnostnost« je nastala iz glagola zadržati ( proti o(b)-, (ne)materialno vključevanje predmeta delom oziroma vodi v stanje izvršbe in zadržanjem. Besede zagotavljajo dva pomena za glagol vzdrževanje, glavna sta "ohraniti da ostane celovito in da obstoji", oziroma "ohraniti od izkrivljanja"Hrvaški jezični portal. Vzdrževanje se od 1980-ih koristi veliko bolj u smislu človekove vzdržljivosti na planeti Zemlji, to je rezultiralo najpogosteje navedeno definicijo trajnostnosti in trajnostnega razvoja, ki jo je sprejela Brundtlandska komisija Združenih narodov: "trajnostni razvoj, je razvoj, ki zadovoljuje potrebe sedanjosti brez ogrozitve možnosti bodočih generacij da zadovolji osebnih potreb"United Nations General Assembly (1987) Report of the World Commission on Environment and Development: Our Common Future. Transmitted to the General Assembly as an Annex to document A/42/427 - Development and International Co-operation: Environment. Prevzeto 15. februarja 2009. Običajno se opominja kako to zahteva pomirbo okoliških, socialnih in ekonomskih potreb - "tri stopnje trajnostnosti. To razumevanje se prikazuje slikovito s tremi prepletajočimi elipsami, ki beležijo tri stopnje trajnostnostiUnited Nations General Assembly (2005). 2005 World Summit Outcome , Resolution A/60/1, adopted by the General Assembly on 15 September 2005. Prevzeto 17. februarja 2009.. katere niso medsebojno izključene, lahko pa so medsebojno čvrsteForestry Commission of Great Britain. Sustainability . Prevzeto 3. aprila 2009..
UN-ova definicija ni univerzalno sprejeta, prešla je čez mnoge interpretacijeInternational Institute for Sustainable Development (2009). What is Sustainable Development?. Prevzeto 18. februarja 2009.]EurActiv (2004). "Sustainable Development: Introduction." Preuzeto 24. februarja 2009.Kates, R., Parris, T. & Leiserowitz, A. (2005). "What is Sustainable Development?" Environment 47(3): 8–21. Prevzeto 14. aprila 2009... Kaj je trajnostnost, kateri cilji bi morali obstajati ter kako te cilje uresničiti, vprašanja so katera so odprta za interpretacijeHolling, C. S. (2000). "Theories for Sustainable Futures" Conservation Ecology 4(2): 7. Prevzeto 24. februarja 2009.. Za mnoge ekologe ideja trajnostnega razvoja oksimoron ker se zdi da razvoj vključuje degradacijo okoljaRedclift, M. (2005). "Sustainable Development (1987–2005): an Oxymoron Comes of Age." Sustainable Development 13(4): 212–227.. Ekološki ekonomist Herman Daly vprašal je "čemu služi žaga brez gozda?"Daly & Cobb (1989). Iz te perspektive, ekonomija je podsistem ljudskega društva katero je samo podsistem biosfere, dobitek v enem sektorju, tako izguba v drugemPorritt, J. (2006). Capitalism as if the world mattered. London: Earthscan. p. 46. ISBN 978-1-84407-193-7... To se lahko ilustrira kot trije koncentrični krogi.
Univerzalno sprejeta definicija trajnostnosti je nedostopna, ker se pričakuje, da doseže mnoge stvari. Po eni strani mora definicija biti dejanska in znanstvena, jasna izjava o specifični 'destinaciji'. Ena definicija je da je 'trajnostnost izboljšanje kvalitete človekovega življenja dokler se živi znotraj nosilnih kapacitet podpornih ekosistemov'IUCN/UNEP/WWF (1991). "Caring for the Earth: A Strategy for Sustainable Living." Gland, Switzerland. Prevzeto 29. aprila 2009., četudi nejasno, nosi idejo kako trajnostnost količinsko omejuje. Trajnostnost je tudi poziv za akcijo, naloga je v teku ali ˝potovanje˝<ref>Markus J., Milne M.K., Kearins, K., & Walton, S. (2006). Creating Adventures in Wonderland: The Journey Metaphor and Environmental Sustainability. Organization 13(6): 801-839. Prevzeto 23. septembra 2009.</ref> pa s tega politični proces tako, da nekatere definicije izražajo skupne cilje in vrednote. Povelja o ZemljiThe Earth Charter Initiative (2000). "The Earth Charter." Prevzeto 5. aprila 2009. Listina o Zemlji govori o "trajnostnem globalnem društvu utemeljenem na spoštovanju narave, univerzalnih pravic človeka, ekonomski pravici in kulturi miru."
Situacija postane komplicirana, ko se beseda trajnostnost uporabi ne samo na človekovo trajnostnost na Zemlji, vendar tudi na mnoge druge situacije in kontekste v raznih razmerah prostora in časa, od lokalnega do globalnega ravnotežja proizvodnje in potrošnje. Tako se lahko nanaša na bodočo namero:' trajnostno kmetijstvo' ni nujno trenutna situacija ampak cilj v bodočnosti, napovediCostanza, R. & Patten, B.C. (1995). "Defining and predicting sustainability." Ecological Economics 15 (3): 193–196.. Zaradi vseh navedenih razlogov se trajnostnost v eni nameri dojema nič kaj kot melodična krilatica z majhnim ali nikakršnim pomenomDunning, B. (2006). "Sustainable Sustainability." Skeptoid. Prevzeto 16. februarja 2009.Marshall, J.D. & Toffel, M.W. (2005). "Framing the Elusive Concept of Sustainability: A Sustainability Hierarchy." Environmental & Scientific Technology 39(3): 673–682. ali važnost v drugi ekstremnosti to važen ali neosredotočen koncept kot 'svoboda' ali 'pravica'Blewitt, J. (2008). Understanding Sustainable Development. London: Earthscan. pp. 21-24. ISBN 978-1-84407-454-9.. Opisuje se tudi kot 'dialog vrednosti kateri kljubuje konsezualni definiciji'Ratner, B.D. (2004). "Sustainability as a Dialogue of Values: Challenges to the Sociology of Development." Sociological Inquiry 74(1): 50–69..
Zgodovina Glavni članek: Zgodovina trajnostnostiV rani človeški zgodovini so bili okoliški učinki malih nomadskih lovcev-zbiralcev majhni, četudi je uporaba ognja in želja za specifično hrano lahko spremenila naravni sestav rastlin in živalskih skupin. Neolitska revolucija pred 2.500 in 10.000 let je bila zaznamovana z pojavom kmetijskih naselbinskih skupinScholes, R. (2003). Stories from the Stone Age . Beyond Productions in association with S4C and S4C International. Australian Broadcasting Corporation. Prevzeto 16. aprila 2009.. Skupnosti, ki so presegle lastne zaloge lokalne hrane ali tiste katerim je primanjkovalo kritičnih virov, so se gibale dalje ali pa so se soočile z kolapsom. Nasprotno, stabilne skupine nomadskih kultivatorjev in hortikulturistov so obstajale v Novi Gvineji in Južni Ameriki, velike agrarne skupine na Kitajskem, Indiji, Polineziji in drugje so stoletja obdelovale z istimi lokalitetiDiamond, J. (2005).Collapse: How Societies Choose to Fail or Succeed. New York: Viking Books. ISBN 1-58663-863-7..Wright (2004)..sličica|levo|Srp sumerskega žetveca, 3000. pr. Kr. Tehnološki napredki tekom nekaj tisočletij so omogočili ljudem povečanje kontrole nad okoljem. No potem je zahodna industrijska revolucija od 17. do 19. stoletja izkoristila nepregledno potencialno rast energije fosilnih goriv za nastanek sofisticirane strojne tehnologijeHilgenkamp, K. (2005). Environmental Health: Ecological Perspectives.London: Jones & Bartlett. ISBN 978-0-7637-2377-4.. Takšne razmere so pripeljale do eksplozije ljudskega prebivalstva in do takrat še nevidnega industrijskega tehnološkega in znanstvenega rasta kateri je še danes. Od 1650. do 1850. globalno prebivalstvo se je podvojilo od približno 500 milijonov na 1 milijardo ljudiGoudie (2005) p.?. Do 20. stoletja industrijska revolucija privedla je do eksponencijalnoga rasta človeške potrošnje virov ter rasta v zdravstvu, bogastvu i prebivalstvu. Ekologijakot znanstvena disciplina pridobivala je splošno sprejemanje, a ideje katere su sedaj del trajnostnosti bile so raziskane vključeno s spoznavanjem povezanosti živih sistemov, važnost globalnih naravnih ciklusov, prenos energije skozi trofične nivoježivih sistemovWorster, D (1994) "Nature's economy: a history of ecological ideas". Cambridge: Cambridge University Press. ISBN 0-521-46834-5.