Prometna varnost se nanaša na metode in ukrepe za zmanjšanje tveganja udeležencev v prometu, da se ne bi poškodovali ali celo umrli v prometni nesreči. thumb|300px|right|Prometno varnostno urejen vstop v območje naselja Reteče
Da bi prometno varnost celovito razumeli, moramo razumeti pojem: voznik - vozilo - cesta - okolje in obravnavati varnost v procesu od izobraževanja, zakonodaje in njenega izvrševanja, boljše infrastrukture in razumevanja človeškega dejavnika.
Uporabniki cest so pešci, kolesarji, motoristi, njihovi sopotniki in potniki v javnem cestnem prevozu (na avtobusih, tramvajih in drugih).
Strategija varnosti v cestnem prometu se osredotoča na preprečevanje hudih poškodb in smrti. Prometne nesreče so posledica nepravilnosti v sistemu vozilo, človek in cesta z okoljem, zato je logična posledica tega potreba po učinkovitih strategijah za izboljšanje varnosti vseh treh naštetih faktorjev.
Varna cesta predstavlja cestno okolje, ki zagotavlja hitrim vozilom take pogoje, da se ne bo zaradi človeškega faktorja zgodila prometna nesreča na mestih kjer obstajajo konfliktne, to je črne točke.
Osnovna strategija sistemskega pristopa je zagotoviti, da v primeru prometne nesreče, udeleženci ostanejo pod mejo verjetnosti, da bodo umrli ali dobili hujše poškodbe. Ta prag se razlikuje od vrste nesreče in od ravni varstva ponujenega vključenim udeležencem v cestnem prometu. Na primer: možnosti za preživetje nezaščitenega pešca pred vozilom je večja pri hitrostih pod 30 km/h, medtem ko je za varnost potnika v motornem vozilu kritična hitrost 50 km/h (za nesreče s strani) in 70 km/h (za poškodbe glave).
Trajnostne rešitve (obnove, rekonstrukcije cest) morajo veljati za vse ceste, še posebej za ceste na podeželju in v naseljih. Na drugem mestu je zagotavljanje ustrezne prometne signalizacije in opreme na kritičnih lokacijah ter ustrezno vzdrževanje cest in na tretjem mestu so predpisi za načrtovanje cest in vzgoja udeležencev v prometu.
Pasivna in aktivna prometna varnost
Kot pasivno prometno varnost razumemo ukrepe za preprečevanje prometnih nesreč. To so stanje cest, izvedba kolesarskih poti, pločnikov, prehodov za pešce, umirjanje prometa, itd.
Aktivna prometna varnost pa pomeni kako je vsak posamezni udeleženec v prometu pripravljen na udeležbo, izobražen in usposobljen.
Nekateri mejniki v zgodovini prometne varnosti thumb|300px|right|Začasen ukrep - urejeno krožišče v Škofji Loki thumb|300px|right|Varnostne in druge varovalne ograje Nekateri dogodki pomembni za varnost v cestnem prometu skozi čas: Leto dogodek 1903 Izum varnostnega pasu 1949 Razvoj prve lutke za potrebe Crash testa 1951 Izvajanje tehničnih pregledov motornih vozilUvedba medicinsko-psihološke ocene voznika 1951 Daimler-Benz je zaprosil za patent karoserije za varnost potnikov 1956 Prvi serijski trebušni varnostni pas pri Fordovem avtomobiluIzum tritočkovnega varnostnega pasu v Volvu 1957 Omejitev hitrosti na 50 km/h v mestih 1959 Prva varnostna karoserija v osebnem avtomobilu Mercedes-Benz 1967 Razvoj zračnih blazin v Mercedes-Benz 1970 V Nemčiji prvič objavijo število smrtnih žrtev v prometnih nesrečah: 21.332ADAC v Münchnu predstavlja "Krištofa 1" - prvi reševalni helikopter 1972 Omejitev hitrosti 100 km/h na podeželskih cestah 1973 0,8-meja alkohola (do 1998)Tri točkovni pasovi na sprednjih sedežih vseh novih avtomobilovObvezno pripenjanje z varnostnim pasom, če so na voljo v avtomobilu 1973/74 Prva naftna kriza 1974 Priporočena hitrost 130 km/h na avtocesti)Vsi novi avtomobili v Nemčiji morajo biti opremljeni 3-točkovnim varnostnim pasom za prednje sedeže)Prvi avto z zračno blazino kot standard v ZD 1976 Obvezna čelada za motoristeVarnostni pasovi za osebna vozila v Nemčiji 1978 Čelada uzakonjena za moped in kolo z motorjemProtiblokirni zavorni sistem ABS gre v proizvodnjoNovi avtomobili morajo imeti pasove tudi na zadnjih sedežih 1980 Uvedena denarna kazen za kršitev zakona za neuporabo čelade za motoristeOd približno leta 1980 so voznikom na voljo zračne blazine 1984 Uvedena denarna kazen za kršitev zakona za neuporabo varnostnih pasov 1985 Uvedba čelade za voznike mopedovNa voljo je zračna blazina za sovoznika 1986 Uvedba vozniškega izpita za motorna kolesaUvedba poskusne vožnje za voznike začetnike 1988 Protiblokirni zavorni sistem ABS za motorna vozila prodre v serijsko proizvodnjoMotorna kolesa morajo vedno voziti z zasenčenimi lučmi 1991 ABS obvezen za težka gospodarska vozila 1992 Vsa vozila Mercedes-Benz dobijo kot standard ABS in zračno blazino za voznika. Omejitev hitrosti v naselju prestavljena s 60 km/h na 50 km/h. 1994 Stranski zračni blazini za voznika in sovoznika uvaja Volvo 1995 Proizvodnja prvega elektronskega sistema za nadzor stabilnosti ESP 1996 Prvič predstavljena asistenca zaviranja (ABS)Ustanovitev Euro NCAP 1997 Odprava omejitev hitrosti za dostavna vozila; nesreče, ki vključujejo ta vozila skokovito naraščajo 1998 Uvedba meje 0,5 promila alkohola v krviPredstavljen prvi prilagodljivi tempomat 1999 Varnostni pasovi za nove avtobuse obvezni 2001 Tudi prepovedi 0,5 promila alkohola v krvi ogroža prometno varnost 2005 Pasivni ukrepi za zaščito pešcev so obvezni za vse nove modele avtomobilov do 2,5 ton največje dovoljene mase 2006 Izvajanje zakonskih zahtev za prednje zaščitne sisteme ("Bullbars"), za zaščito zunanjih udeležencev v prometu 2009 Pomoč pri zaviranju je obvezna za vse nove modele avtomobilovTovorna vozila z več kot 3,5 tone skupne mase, ki so bila prvič izdelana leta 2000, morajo biti opremljena z ogledali, ki zmanjšujejo mrtve kote 2011 Obvezna uvedba sistema za stabilnosti v avtomobilihNovi tipi vozil morajo biti opremljeni s prižganimi lučmi 2012 Sistemi za nadzor tlaka v pnevmatikah pri novih modelih vozi 2013 Povečane zahteve za pasivne ukrepe za zaščito pešcev za vse nove modele avtomobilov do 2,5 tone (2015: Brez omejitev mase) 2014 ESP bo obvezna oprema za vse nove tovornjake 2015 Nova težka tovorna vozila bodo morala biti opremljena s sistemom za zaviranje v sili in sistemom LKAS ( Lane Keep Assist System) za opozarjanje odhoda
Varnost v cestnem prometu v svetu in v Sloveniji
V svetu Prometne nesreče so eden od največjih svetovnih problemov javnega zdravstva. Problem je še toliko večji, ker so žrtve običajno zdravi ljudje v aktivni dobi življenja. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je vsako leto na cestah po svetu več kot milijon smrtnih žrtev. Statistical Annex - World report on road traffic injury prevention. Poročilo ki ga je objavila Svetovna zdravstvena organizacija za leto 2004 navaja, da je bilo vsako leto na cestah po vsem svetu v prometnih nesrečah 1,2 mio smrtnih žrtev in 50 mio poškodovanih report on road traffic injury prevention|publisher=World Health Organisation|accessdate=2010-04-14. V poročilu je tudi navedeno, da je problem najhujši v državah v razvoju in da bi preprosti ukrepi za preprečevanje lahko prepolovili število smrtnih žrtev. |title=BBC NEWS|title=UN raises child accidents alarm |work=BBC News|accessdate= 2010-05-22| date=2008-12-10 Standardni ukrepi, ki se uporabljajo pri ocenjevanju ukrepov varnosti v cestnem prometu so smrtne žrtve in hudo poškodovani.
V Sloveniji
Po letu 1960 je tudi na Slovenskem začela naraščati motorizacija in raba osebnega avtomobila. Od takrat dalje stopnja motorizacije nenehno narašča in ni upadla niti v najbolj kriznih časih. Leta 1960 smo imeli v Sloveniji 16.831 osebnih avtomobilov, leta 1970 že 150.807, leta 1980 416.448, leta 1990 578.268, leta 1992 pa že 606.820, leta 2000 že 866.096, leta 2010 že 1.061.646. Raba osebnega avtomobila je hitro naraščala vse do konca sedemdesetih let, ko je prišlo do znanih omejitvenih ukrepov glede porabe goriva (v letih 1979 - 1980 sodi - lihi, v letih 1983 - 1984 boni s hkratnim povišanjem cene goriva). Z odpravo omejitvenih ukrepov in z znižano ceno goriva je po letu 1985 prišlo do strmega porasta individualnega motornega prometa.
Ob koncu leta 2011 je bilo v Sloveniji 606 km avtocest in hitrih cest, 814 km glavnih cest, 5.143 km regionalnih cest, 13.556 lokalnih cest, 18.768 javnih poti. Poleg tega pa še cca 13.000 km gozdnih cest. Zaradi policentričnega razvoja poselitve in razgibane pokrajine ima Slovenija 5.959 naselij in ima 20% gostejšo cestno mrežo kot poprečje evropskih držav.
Opravljeno prometno delo v letu 2010 na državnih cesta je bilo naslednje: vrsta ceste dolžina cest v km PLDP vsa vozila AC 533,3 29.930 5631,3 HC 77,5 22.657 640,6 G1 361,0 8.576 1098,5 G2 456,5 7.161 1193,1 R1 944,9 4.049 1396,4 R2 1.364,1 3.703 1843,5 R3 2.188,2 1.403 1120,2 RT 639,1 437 101,7 Vse ceste 6.553,5 5.445 13025,4
Podatke o številu prometnih nesreč v Sloveniji povzemamo iz Statističnih podatkov, ki jih izdaja MNZ.
Število prometnih nesreč in njihove posledice: Leto Vse prometne nesreče s posledicami smrtne hude poškodbe lahke poškodbe 1984 7.374 492 2.443 4.931 1990 5.175 517 2.638 3.895 1993 6.349 494 2.551 5.191 1995 6.540 415 2.537 5.440 1998 5.837 309 1.685 5.633 2000 8.469 313 2.995 9.006 2005 10.079 259 1.266 17.662 2010 7.532 138 886 9.594 2011 7.133 141 921 8.813
Raziskave so pokazale, da so avtoceste in hitre ceste najbolj varne, saj je na njih do 3,3-krat manj nesreč kot na glavnih cestah in do 3,9-krat manj kot na regionalnih cestah. Vendar pa se število nesreč s povečevanjem obsega prometa povečuje.
V študiji "Vrednotenje prometnih nesreč na cestah v RS", ki je bila izdelana za leta 1990 do 2000 je bilo ugotovljeno, da znašajo družbeno-ekonomski stroški posledic prometnih nesreč v Sloveniji v letu 2000 približno 259 mio €.
Vzroki za prometne nesreče thumb|300px|right|Splošne omejitve hitrosti v Sloveniji Najpogostejši vzrok za prometne nesreče s smrtnim izidom ali hudimi poškodbami je hitrost vozila. Tehnično vse boljši in udobnejši avtomobili dajejo voznikom lažen občutek glede hitrosti, čemur pa običajno ne sledi kvaliteta cest. Zato je ključni cilj modernega načrtovanja cest usmerjati vozne hitrosti s tehničnimi in drugimi ukrepi. Poškodbe, ki so posledica nenadnega pospeška (ali pojemka) je težko izmeriti. Hitrost vožnje mora biti zato prilagojena: vozniškim sposobnostim (ali sem sposoben hitre koordinacije manevrov z vozilom?); vozniškemu znanju (ali imam potrebno znanje in rutino); cesti (spolzka, makadam z udarnimi jamami, zguban, rebrast asfalt, itd); zakonskim predpisom.
Večina voznikov podcenjujejo oddaljenost, pri kateri je potrebno vozilo ustaviti. Pri 60 km/h na suhi cesti potrebuje približno 38 metrov poti, da se ustavi; pri 80 km/h potrebuje že 58 metrov.
Dejavnike, ki prispevajo k nesrečam na cestah je potrebno povezati z voznikom (napake voznika, bolezni ali utrujenost), z vozilom (zavore, krmiljenje ali druge napake) ali s cesto (pomanjkanje vidne razdalje, poškodovano vozišče, itd). Celovit pregled nad posameznimi področji omogoča upravljanje sistemov za varnost v cestnem prometu (Road Safety Management).
Za namene varnosti v cestnem prometu je koristno ceste razvrstiti v tiste v naseljenem območju in one izven naselij in nato na kategorije cest (avtoceste, glavne ceste, itd). Večina prometnih nesreč se zgodi na cestah v naseljih. Avtoceste so najvarnejše glede na število prevoženih kilometrov.
Izobraževanje za aktivno udeležbo v cestnem prometu
Aktivno sodelovanje v prometu je urejeno z zakonodajo. Vozniki se izobražujejo v avtošolah. Odvisno od vrste pristojnosti, starosti voznika, tipa vozila, morajo vozniki motornih vozil opraviti vozniški izpit (za javni prevoz in tovorno vozilo je lahko potrebno tudi dodatno usposabljanje in izdajanje dovoljenj) in imeti zdravstveno potrdilo o psihofizični ustreznosti. Na voljo so tudi šole varne vožnje na posebej zgrajenih poligonih. Izobraževanje o cestno-prometnih predpisih in vedenju v prometu se začne že v osnovni šoli. Ob koncu šolanja učenci opravijo tudi izpit za uporabo kolesa.