Šentjur () (prej Šentjur pri Celju, Sveti Jurij pri Celju)Pregled sprememb naselij Republike Slovenije od leta 1948 do 1990 : (preimenovanja, pristavki, združitve, razdružitve in razglasitve) Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko, 1992 (Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko) je manjše mesto v Sloveniji s 5.050 prebivalci, središče istoimenske občine, ki leži okoli 11 km vzhodno od Celja. Mesto sestavljata dva med seboj povezana dela: Zgornji trg, staro srednjeveško jedro, in Spodnji trg, ki je nastal po letu 1846, ko je čez Sveti Jurij stekla Južna železnica, s katero je kraj dobil svojo železniško postajo. Iz časa začetkov železne ceste na Slovenskem je danes v Muzeju južne železnice, ki se nahaja v neposredni bližini železniške postaje, hranjeno bogato arhivsko gradivo in železniške naprave.
Mesto je član Združenja zgodovinskih mest Slovenije. Obsega predele: Gornji trg, Spodnji trg, Kmetijsko šolo in nekdanje vasi Tičnica, Pešnica, Nova vas pod Rifnikom, Podgorje (pod Resevno), Zdenica in Hruševec. Ime Naselje je dobilo ime po zavetniku domače cerkve – svetem Juriju.
Do leta 1955 se je naselje imenovalo “Sveti Jurij pri Celju”. Ime je bilo spremenjeno na osnovi povojnega Zakona o imenih krajev in oznakah trgov, ulic ter zgradb iz leta 1948, kot del obsežne kampanje slovenskih komunističnih oblasti, da se iz imen slovenskih krajev odstranijo vsi verski elementi. Leta 1952 je bilo naselje preimenovano v “Šentjur pri Celju”.Spremembe naselij 1948–95. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132.Urbanc, Mimi, & Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. Geografski vestnik 77(2): 25–43.
Leta 1991 je bilo naselje preimenovano v “Šentjur”.
Leta 2002 je občina okrajšala uradno ime iz “Šentjur pri Celju” v “Šentjur”.
Zgodovina Območje današnjega Šentjurja je bilo naseljeno že v prazgodovinskem obdobju. Arheološke najdbe pričajo o prisotnosti človeka v bronasti in železni dobi. Najbolj znano naselje je bilo na Rifniku, kjer so bili prebivalci varno umaknjeni na strmi vzpetini, z vodo pa so se oskrbovali v bližnji reki Voglajna. V srednjem veku se je naselje razvijalo okoli cerkve sv. Jurija., po svetniku se je kraj dolgo ime, izpeljanka je tudi današnje ime Šentjur. levo|sličica|215x215_pik|Pogled na Šentjur leta 1958 V prvih letih 19. stoletja je imel kraj 39 hiš s 195 prebivalci, število pa se je nato začelo višati, tudi zato, ker je bil leta 1846 čez Šentjur zgrajena južna železnica, s čimer se je odprla povezava s Celjem, Ljubljano, Dunajem in Trstom. Prvi vlak je v Šentjur pripeljal ob končanju gradnje proge med Celjem in Gradcem, 2. junija 1846, 11. junija 1883 pa je mesto obiskal tudi takratni cesar Franc Jožef. Železniška povezava je spodbudila trgovino in gospodarski razvoj. Pomemben pečat mestu je pustila tudi znana družina Ipavec, iz katere izhajajo številni zdravniki in skladatelji, pomembni so bili tudi iz vidika narodne zavednosti. Med njimi izstopajo Benjamin, Gustav in Josip Ipavec, ki jih uvrščamo med pomembnejše slovenske skladatelje 19. in 20. stoletja, ter pevke Marija, Amalija in Fani Čampa, hčere Jeannette Ipavec Čampa, ene prvih slovenskih meščanskih pesnic. Gustav Ipavec je bil več let tudi župan takrat Št. Jurija ob južni železnici. Pomemben mejnik v njegovem mandatu je bila tudi ustanovitev kmetijske, in kasneje tudi gospodinjske šole leta 1910.
Po osvoboditvi, avgusta 1945, je bilo na območju občine Šentjur izvoljenih več Krajevnih narodnoosvobdilnih odborov, pozneje preimenovanih v Krajevne ljudske odbore. V mestu Šentjur je imel sedež KLO Sv. Jurij pri Celju. Po novem občinskem zakonu leta 1952 in po vpeljavi komunalnega sistema, je prišlo do ukinitve KLO-jev in do nastanka občin, med njimi občine Šentjur. Leta so se z občino združile še občina Dramlje, Ponikva, Slivnica in Žusem, leta 1957 pa še občina Planina pri Sevnici.
Največji razvoj je kraj doživel v 20. stoletju, predvsem po II. svetovni vojni. Za potrebe industrije so bile izgrajene tudi nove stanovanjske hiše in bloki. Med najbolj znanimi podjetji v mestu je Alpos, ki pa je kasneje v večji meri propadel.
Leta 1990 je Šentjur uradno postal mesto.
Znamenitosti sličica|216x216_pik|Cerkev sv. Jurija|levo V Zgornjem trgu izstopa baročna župnijska cerkev sv. Jurija iz leta 1721. Oltarje je kasneje izdelal Ivan Šubic, križev pot pa je delo znanega slikarja iz iste družine, Janeza Šubica. Arhitekturno sta zanimivi tudi župnišče ter kaplanija. Pod cerkvijo je manjši park s spomeniki znanim skladateljem Ipavcem. V bidermajerski hiši (danes Ipavčeva hiša), ki je bila obnovljena po skicah Jožeta Plečnika, so se rodili znameniti šentjurski skladatelji in zdravniki Alojz, Benjamin, Gustav in Josip Ipavec. Danes je v njej v nadstropju urejena stalna razstava o njihovem življenju in delu. Nekdanja zdravniška ordinacija v pritličju je preurejena v poročno dvorano. V kleti je vinoteka priznanih vin s šentjurskega območja, na vrtu pa je Plečnikov vodnjak, kamnita hišica in ob njej pod lipo še kamnita miza. Vrt je preurejen v poletno prizorišče. sličica|Muzej južne železnice|215x215_pik sličica|Del ostankov na Rifniku|216x216_pik Na arheološkem najdišču na bližnjem hribu z imenom Rifnik, na katerem so našli arheološke najdbe, ki segajo od pozne kamene dobe do srednjega veka, so rekonstruirali prazgodovinsko hišo s predstavitvijo izkopanih ostankov, sanirani so temelji dveh cerkva, starokrščanske in arijanske, sedmih hiš ter obzidja s stražarnicami. Del arheoloških najdb je sedaj razstavljen v Muzeju Šentjur, ki je na Zgornjem Trgu.
Kultura sličica|216x216_pik|Ipavčeva hiša Osrednji kulturni objekt v mestu je Ipavčev kulturni center Šentjur, ki pod tem imenom deluje od celovite prenove leta 2014, pred tem je bil imenovan Kulturni dom Šentjur. Ima dve dvorani, veliko in malo, prireditve se izvajajo tudi na ploščadi projekta. Še eno pomembno kulturno prizorišče v mestu je letni vrt Ipavčeve hiše, ki je urejen v slogu amfiteatra, kasneje pa ji je bil dograjen tudi poročni paviljon. sličica|214x214_pik|Bivalna naselja na severnem delu mesta Kulturni ustvarjalci v mestu delujejo tudi v nekdaj znani Svetinovi hiši, ki danes nosi ime Center kulture Gustav. V njej je včasih delovala Knjižnica Šentjur, od njene izselitve v novogradnjo pa je stavba namenjena pretežno ljubiteljskim kulturnim ustvarjalcem. Med drugim je tam tudi sedež Zveze kulturnih društev Šentjur in Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti OI Šentjur. Ne le v mestu temveč v vsej občini je ljubiteljska kulturna dejavnost izjemno dejavna, predvsem na zborovskem, literarnem, likovnem in plesnem področju.
V Zgornjem trgu, v kletnem delu stavbe Razvojne agencije Kozjansko, so prostori Galerije Zgornji trg, ki gosti različne, večinoma slikarske razstave. V omenjeni stavbi sta postavljeni tudi stalni zbirki Zakladi Rifnika, ki predstavlja izkopanine iz arheološkega parka Rifnik, ter stalna zbirka o zasedbi New Swing Quartet, ki je bila v Šentjurju tudi ustanovljena.
Izobraževalne ustanove Osnovna šola Franja Malgaja Osnovna šola Hruševec Šolski center Šentjur (srednja in višja strokovna šola) Glasbena šola skladateljev Ipavcev Ljudska univerza Šentjur Izobraževalni center Eksena
Mediji V mestu izhajata časopis Šentjurčan in spletni portal Sentjur.net, prav tako je v njem sedež radijske postaje Štajerski val, najstarejše slovenske regionalne radijske postaje.
Znani meščani Urška Arlič Gololočič - sopranistka Alfred Brežnik - elektroinženir, podjetnik Anžej Dežan - pevec Marko Diaci - ekonomist, politik in župan Občine Šentjur (2010- ) Igor Grdina - zgodovinar in literarni zgodovinar Jurij Hladnik - klarinetist Franc Ipavec, zdravnik Jeannette Ipavec Čampa - posestnica in pesnica Gustav Ipavec - skladatelj in zdravnik, več let šentjurski župan. Benjamin Ipavec - skladatelj in primarij Marija Čampa - koncertna pevka Amalija Čampa - koncertna pevka Fani Čampa - koncertna pevka in glasbena pedagoginja Josip Ipavec - skladatelj Ester Ivakič, filmska režiserka Jasmina Kandorfer - voditeljica oddaje Klepet ob Kavi, predavateljica nevromarketinga Dušan Kveder - španski borec Franjo Malgaj - borec za severno mejo, narodni heroj Jožef (Josip) Drofenik (1884—1953), politik, državni poslanec v Kraljevini SHS Josip Čretnik (1872-1953), obrtnik, narodni buditelj, politik, šentjurski župan Jurij Malovrh - vinar politik, župan Občine Šentjur (1994-2002) Oto Pungartnik - diplomat, veleposlanik Republike Slovenije v Združenih arabskih emiratih Ana Pusar Jerič, slovenska sopranistka Dragotin Ferdinand Ripšl - duhovnik in pesnik Franc Valentin Slemenik, slovenski pisatelj in časnikar Jernej Stante, slovenski pravnik, pesnik in dramatik Štefan Tisel - urolog, politik in župan Občine Šentjur (2002-2010) Asta Vrečko - umetnostna zgodovinarka, političarka Franc Žličar - slovenski katoliški duhovnik in prevajalec
Glej tudi: Muzej južne železnice
Sklici
Viri Badovinac, Bogdan; Kladnik, Drago Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka Pomurska založba, Murska Sobota, 1997 Občina Šentjur. “Zgodovina.” https://www.sentjur.si/obcina
Zunanje povezave
Šentjur na uradnem turističnem portalu Slovenia.info Iz Šentjurja so Ipavci, kosmatinec in vodilni šolski geograf. NaPOTki (9. november 2025). RTV Slovenija.
Kategorija:Mesta v Sloveniji Kategorija:Naselja Občine Šentjur * Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji