300px|thumb|Središče vzhodnorimske prestolnice Konstantinopla z najpomembnejšimi zgradbami Magnaura (grško , iz latinskega MAGNA AVLA (velika dvorana))Αποστολικής Διακονίας [Apostolikes Diakonias], opomba 115 na str. 106. je bila velika zgradba v Konstantinoplu, v kateri je po mnenju zgodovinarjev zasedal vzhodnorimski senat. Stala je jugovzhodno od Augustaiona blizu Hagije Sofije in ob vratih Halke, ki so bila glavni ceremonialni vhod (vestibulum) v cesarsko Veliko palačo. Velik vhod, ki ga opisuje Prokopij iz Cezareje, je bil verjetno iz marmorja in je vodil na notranje dvorišče (peristilos), s katerega je bil vhod v Magnauro. Zgradba je bila triladijska bazilika in se je uporabljala tudi kot prestolna dvorana in sprejemnica.
Leta 849 je cezar Bardas v palači ustanovil visoko šolo (ekpaideutērion) s štirimi katedrami: filozofijo, astronomijo, geometrijo in gramatiko, ki jo poznavalci enačijo z univerzo. Na šoli so predavali štirje slavni profesorji: filozofijo je predaval Leon Matematik (ali Leon Filozof), geometrijo njegov učenec Teodor (v nekaterih virih Sergej), aritmetiko in astronomijo Teodegij, gramatiko pa Kometas.
Sklic
Viri Kaplan, Michel, Tout l'or de Byzance, 1991. Cheynet, Jean-Claude, Byzance, l'empire romain d'Orient, 2001. Cheynet, Jean-Claude, Le Monde Byzantin II; L'Empire byzantin (641-1204), 2006.
Zunanje povezave Byzantium 1200, Vhod v Magnauro Byzantium 1200, Magnaura
Kategorija:Bizantinska arhitektura Kategorija:Konstantinopel Kategorija:Zgradbe in objekti v Carigradu