Zveza bibliotekarskih društev Slovenije je prostovoljno, nevladno in nepridobitno strokovno združenje, ki povezuje bibliotekarska in druga strokovna društva (v nadaljevanju društva) ter druge pravne osebe zasebnega prava in posameznike s področja knjižnične in informacijske dejavnosti v Republiki Sloveniji in tujini. Zveza deluje na območju Republike Slovenije. Ustanovljena je bila leta 1983, s podpisom Samoupravnega sporazuma o združevanju pokrajinskih bibliotekarskih društev.Spletna stran Zveze Bibliotekarskih društev Slovenije - Cilji ZBDS. Pridobljeno 20.5.2011.
Vanjo je povezanih osem bibliotekarskih društev; ta so celjsko, mariborsko, ljubljansko, pomursko, primorsko, dolenjsko, gorenjsko ter koroško in združuje več kot 1.300 knjižničarjev in knjižničark v Sloveniji. Zveza vsako drugo leto organizira tudi zborovanje. Ima stalna in začasna delovna telesa; stalna delovna telesa so Sekcije.
Sekcije V okviru Zveze bibliotekarskih društev Slovenije deluje 8 sekcij, ki poleg komisij predstavljajo strokovna telesa ZBDS.
Sekcija za šolske knjižnice Opis Sekcije Sekcija za šolske knjižnice je namenjena reševanju teoretičnih in praktičnih vprašanj s področja šolskih knjižnic. Šolske knjižnice so namenjene podpori izobraževanja na ravni pred visoko šolo, zato so te knjižnice pomemben del knjižnične dejavnosti. Tako kot za vse druge vrste knjižničarjev tudi za šolske knjižničarje izobraževanje poteka na Oddelku za bibliotekarstvo Filozofske fakultete v Ljubljani Sekcija je nastala v zgodnjih devetdesetih letih. Takrat so sprejeli prve standarde in normative za delovanje šolskih knjižnic. Še posebej pomembno pa je bilo v tistem času formiranje področnih aktivov šolskih knjižničarjev.
Sekcija uspešno opravlja svoje poslanstvo prek določenih dejavnosti, ki so naštete v nadaljevanju. Glede problemov na delovnem področju uspešno komunicira z Ministrstvom za šolstvo in šport (MŠŠ), izvaja okrogle mize, se udeležuje posvetovanj ZBDS-ja in mednarodnih konferenc. V preteklosti je ta sekcija določala in obnavljala standarde ter normative za šolske knjižnice, tako na področju izobraževanja kot delovanja šolskih knjižnic/knjižničarjev. Sodelovali so pri ustvarjanju knjižnične zakonodaje. Oktobra 2004 so sklicale prvi kongres šolskih knjižničarjev.Stavbar, V. (2007). 60 let strokovnega združenja. V K. Stopar (ur.), Sekcija za šolske knjižnice(str. 91-111). Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije
Sekcija za visokošolske knjižnice Opis Sekcije Visokošolski knjižničarji so lastno sekcijo dobili leta 1983, na rednem strokovnem posvetovanju slovenskih knjižničarjev in hkrati 1. skupščini ZBDS, ki je potekala od 18. do 19. novembra v Ljubljani v Cankarjevem domu. Na omenjenem posvetovanju oz. skupščini so bile sprejete tudi nekatere druge nove sekcije, med njimi tudi Sekcija za specialne knjižnice.Martelanc, A., Stopar, K. (2007). Sekcija za visokošolske knjižnice. V Stopar, K. (ur.) 60 let strokovnega združenja slovenskih knjižničarjev : spominski zbornik (str. 111-118). Ljubljana : Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. ISBN 978-961-6683-02-9
Pri razvoju Sekcije za visokošolske knjižnice je potrebno omeniti tudi pomembno slovensko bibliotekarko in profesorice grškega in latinskega jezika Bredo Filo, njeno pomembno delo in prispevek k razvoju bibliotekarske stroke na Slovenskem - s svojim znanjem, predanostjo bibliotekarski stroki in požrtvovalnim delom je bistveno prispevala k razvoju visokošolskega knjižničarstva in knjižnic v Sloveniji.
Sekcijo za visokošolske knjižnice ZBDS združuje 56 slovenskih visokošolskih knjižnic - Univerza v Ljubljani 41, Univerza v Mariboru 8, Univerza na Primorskem 4, v okviru samostojnih visokošolskih zavodov pa delujejo 3 visokošolske knjižnice.Spletna stran Zveze bibliotekarskih društev Slovenije - Sekcija za visokošolske knjižnice. Pridobljeno 16.5.2011. Sekcija za visokošolske knjižnice sicer pa je delovno telo ZBDS, tako skrbi za proučevanje in razreševanje strokovnih vprašanj skupnega pomena in podpira vsestranski in sodoben razvoj visokošolskih knjižnic ter zastopa interese zaposlenih v knjižnicah slovenskih univerz in samostojnih visokošolskih zavodov.
Sekcija za visokošolske knjižnice si prizadeva za uresničevanje naslednijh ciljev: pospeševanje sodobnega razvoja slovenskega knjižničarstva, vzpodbujanje sodelovanja med visokošolskimi knjižnicami, uresničevanje profesionalnih interesov zaposlenih v visokošolskih knjižnicah, vzpostavljanje sodelovanja med visokošolskimi knjižnicami in nosilci pedagoškega procesa na univerzah, krepitev ugleda visokošolskih knjižnic na univerzah in v širši javnosti.
Sekcija za specialne knjižnice Opis Sekcije Sekcijo za specialne knjižnice je na svoji 1. skupščini ustanovila Zveza bibliotekarskih društev Slovenije 19. novembra 1983.Hacin-Ludvik, K. (2007). Sekcija za specialne knjižnice. V Stopar, K. (ur.) 60 let strokovnega združenja slovenskih knjižničarjev : spominski zbornik (str. 119-125). Ljubljana : Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. ISBN 978-961-6683-02-9 Ustanovljena je bila z namenom preučevanja ter razreševanja teoretičnih in organizacijaskih vprašanj s področja specialnih knjižnic oz. knjižničarstva.
Pred tem so se bibliotekarji in dokumentalisti iz specialnih knjižnic, skupaj s kolegi iz visokošolskih knjižnic zbirali v okviru Društva dokumentalistov in informatorjev Slovenije ter dvakrat letno na sestankih matične službe Centralne tehniške knjižnice (CTK). Sekcija je posebno pozornost posvečala in s tem spodbujala koordinacijo tuje literature, izgradnjo centralnih katalogov, medknjižnično izposojo. Nudila pa je tudi pomoč pri zbiranju podatkov o specialnih knjižnicah ter usposabljala nove specialne knjižnice za vključitev v knjižnični informacijski sistem (KIS).
Specialne knjižnice so vselej delovale v globalnem okolju in služile uporabnikom znotraj in zunaj meja držav, ne glede na njihovo nacionalno in kulturno pripadnost, zato jim tudi okolje delovanja v Evropski uniji ne predstavlja posebne novosti.Spletna stran Zveze bibliotekarskih društev Slovenije - Sekcija za specialne knjižnice. Pridobljeno 16.5.2011. V sekciji se še posebej zavedajo pomembnosti povezovanja in so za slednja odprti, tako podpirajo tudi nove načine povezovanja. Pogosta pa so tudi sodelovanja s sekcijo za visokošolske knjižnice saj gre za sorodno področje dela, z razliko delovanja v različnih okoljih.
Sekcija za specialne knjižnice zastopa strokovne interese knjižničnih informacijskih strokovnjakov, ki delujejo v okviru podjetij, raziskovalnih institucij, državne uprave, bolnišnic, zdravstvenih zavodov, muzejev, društev in drugih organizacij.
Sekcija za specialne knjižnice si prizadeva za uresničitev naslednjih ciljev: uveljavitev novih trendov, ki usmerjajo razvoj specialnih knjižnic in jih upoštevajo kot pomembni dejavnik pri uporabi in širjenju znanja ter kot aktivnega udeleženca pri upravljanju z znanjem, vzpodbujanje sodelovanja tako med specialnimi knjižnicami kot pri razvoju knjižnične mreže in knjižničnega sistema v Sloveniji, uresničevanje profesionalnih interesov zaposlenih v specialnih knjižnicah, ohranitev in razvoj vseh tipov specialnih knjižnic sodelovanje pri vzgoji mladih perspektivnih kadrov, krepitev ugleda specialnega knjižničarstva v javnosti.
Zgoraj naštete cilje uresničuje preko: organizacije bienalnih posvetovanj, pomladnih srečanj in strokovnih ekskurzij, s sodelovanjem v dogoverjenih skupnih aktivnostih na področju delovanja ZBDS ter dogovorjenih skupnih aktivnostih z Oddelkom za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Filozofske fakultete v Ljubljani.
Sekcija za splošne knjižnice Opis sekcije Sekcija za splošne knjižnice je namenjena reševanju teoretičnih in praktičnih vprašanj s področja splošnih knjižnic. Kot že omenjeno deluje ta sekcija pod okvirom ZBDS. Da bi svoje delovanje bolje opredelila, je zapisala svoje cilje in način doseganja le-teh. Splošne knjižnice so zelo pomemben del bibliotekarske dejavnosti, saj gre za knjižnico namenjeno uporabnikom ne glede na njihove značilnosti.
Cilji Sekcije splošnih knjižnic so tako: promovirati dejavnosti splošnih knjižnic, poleg tega pa tudi širiti zavest o pomenu knjižnične dejavnosti družbi, pospeševati razvoj splošnih knjižnic v strokovnem smislu, poleg tega pa si prizadeva za povezovanje knjižničarje v nacionalnem in mednarodnem okolju, skrb za ugled bibliotekarske stroke in bibliotekarjev.
Za dosego ciljev: organizira promocijske akcije in obvešča javnost o dejavnostih, ki jih izvajajo knjižnice, organizira izobraževanje bibilotekarjev in spodbuja izmenjavo izkušenj v smislu prakse, spodbuja razvoj storitev za uporabnike s posebnimi potrebami, vzpostavlja sodelovanje in partnerstva med knjižničarji in z različnimi organizacijami v lokalnih skupnostih, informira knjižničarje in spodbuja njihovo medsebojno komunikacijo.
Pomemben del njene dejavnosti so promoviranje knjižnične dejavnosti in širjenje zavesti o njnem pomenu za slovensko družbo.
Posebnosti 20. november je dan slovenskih splošnih knjižnic. Namen tega dne je, da se promovira sodobna podoba splošnih knjižnic in širi članstvo. Pomembna vloga tega dne pa je tudi pritegniti pozornost financerjev.
Sekcija za potujoče knjižnice Opis Sekcije Sekcija je bila ustanovljena leta 1996 pod okriljem ZBDS. Prvo srečanje slovenskih bibliobusnih delavcev in ravnateljev matičnih knjižnic je Narodna in univerzitetna knjižnica sklicala 12. maja leta 1980 v Ljubljani. Prva samostojna potujoča knjižnica je bila ustanovljena leta 1971. Ustanovila jo je Lavričeva knjižnica Ajdovščina z namenom širiti knjige med oddaljene prebivalce v občini. Knjige so bile spravljene v dveh posebnih izposojevalnih kovčkih, ki sta bili postavljeni vedno na istem mestu.Cesar, B. (2006). 14. srečanje slovenskih potujočih knjižničarjev. Potujoče novice, 1(1), str. 4. Prvi bibliobus je bil kupljen leta 1975, ki je bil namenjen prebivalcem občin Ajdovščine in Nove Gorice. Vsakih štirinajst dni je obiskoval približno 25 oddaljenih krajev v obeh občinah. Dve leti kasneje se je potujoči knjižnici pridružila knjižnica Cirila Kosmača in število mest izposoje se je povečalo na 103. Prva leta je število izposojevališč hitro naraščalo. Sekcija danes uspešno združuje potujoče knjižnice, ki obiskujejo kraje na obrobju večjih mest: Ljubljane, Maribora, Nove Gorice, Tolmina, Ajdovščine, Kopra, Postojne, Novega Mesta, Tržiča, Murske Sobote, Ptuja, Kamnika in Domžal.Pugelj, N. in Cesar, B. (2007). 60 let strokovnega druženja slovenskih knjižničarjev. V K. Stopar (ur.), Sekcija za potujoče knjižnice (str. 127-134). Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. ISBN 978-961-6683-02-9 V vseh letih delovanje je Sekcija za potujoče knjižnice organizirala 14 strokovnih srečanj in številne strokovne ekskurzije. Sekcija za potujoče knjižnice je ena izmed stalnih teles Zveze bibliotekarskih društev Slovenije. Njen namen je povezovanje potujočih knjižnic], ki delujejo na različnih koncih Slovenije. Društvo vsako drugo leto organizira strokovno srečanje. Sekcija izdaja tudi svoj časopis imenovan Potujoče novice. Predsednica sekcije je od leta 2005 Barbara Cesar.
Sekcija za domoznanstvo in kulturno dediščino
Opis Sekcije Sekcija za domoznanstvo in kulturno dediščino sodi med mlajše sekcije v ZBDS.Stavbar, V. (2007). 60 let strokovnega združenja. V K. Stopar (ur.), Sekcija za domoznanstvo (str. 147-150). Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. Ustanovljena je bila leta 1997 v Portorožu, na 12. skupščini ZBDS. Njen prvi predsednik je bil Branko Gorupevšek. S svojimi aktivnostmi in programom pa je sekcija pričela leto kasneje. Njen prvi cilj je bil izdelava popisa takratnega stanja domoznanske dejavnosti v Sloveniji. Stanje je bilo predstavljeno na okrogli mizi na posvetovanju ZBDS v Celju v oktobru leta 1998. Leta 2001 je vodenje Sekcije za domoznanstvo prevzela Vlasta Stavbar, ki sekcijo vodi še danes.