Čretnik (madžarsko Csörötnek, nemško Schriedling) je naselje in občina v Železni županiji ob reki Rabi v okrožju Monošter na Madžarskem. Čretnik je naselje v tako imenovani Porabski regiji in je kot tak član turistične regije Zgornje Porabje. Pravzaprav ga štejemo za del Slovenskega Porabja, ki je del skrajnega zahoda Madžarske (v Železni županiji), kjer živi slovenska manjšina Porabskih Slovencev. V madžarščini se je za Porabje in Prekmurje najprej uporabljal izraz Vendvidék (Slovence v ogrskem delu nekdanje Avstro-Ogrske so vse do leta 1981 tudi uradno imenovali Vendi), danes sta se »prijela« izraza Szlovén-vidék in Rába-vidék. Čretnik je del Vendvidéka, po eni strani zato, ker ima slovensko ime, po drugi strani pa je imel nekoč v 14. stoletju večinsko slovensko prebivalstvo, ki je živelo pomešano z Madžari. Sedaj se za Slovence v občini opredeljuje okoli 5% prebivalcev.
Območje je bilo last cistercijanske opatije Monošter. Opatija je tesno povezana s slovensko narodnostjo (ki govori slovenski t.i. “vendski jezik” ), saj so jih cistercijanci naselili na tem redko poseljenem območju. Avgust Pavel in drugi raziskovalci menijo, da je obseg vendskega in slovenskega ozemlja večji kot danes, zato je bil tudi Čretnik obravnavan kot vendsko t.j. slovensko naselje.
Zgodovina
Čretnik je srednjeveško naselje, ki je nastalo kot tlačanska vas cistercijanskega samostana Monošter. Njegova prva pisna omemba sega v leto 1350 ko je omenjen kot “Chyrenuk”.
Kot nemila zgodba za kraj se je zgodila 1. Novembra 1944, ko je skupina britanskih letal pomotoma bombandirala vas. Bombandiranje je povzročilo smrt 13 vaščanov. Kot zanimivost je tudi to, da je sedanji župan občine Zsolt Kocsis na tej funkciji že 20 let.
Prebivalstvo
Leta 2001 se je 90,7 % prebivalcev opredelilo kot Madžari, 7,9 % kot Sinti in Romi ter 0,7 % kot Slovenci. 9,3 % jih ni posredovalo podatkov.
V popisu prebivalstva leta 2011 se je 82,8 % prebivalstva opredelilo kot Madžari, 1,1 % kot Nemci, 1,3 % kot Slovenci in 22,1 % kot Romi (16,8 % se jih ni opredelilo; zaradi dvojne identitete je lahko skupni seštevek večji od 100 %). Verska porazdelitev je bila naslednja: rimskokatoliška 74,1 %, kalvinisti 0,3 %, luteranska 0,4 % in brez veroizpovedi 0,7 % (24,2 % se ni opredelilo).
Leta 2022 se je 89,9 % prebivalstva opredelilo kot Madžari, 8 % kot Romi, 5 % kot Slovenci, 3,1 % kot Nemci, 0,1–0,1 % kot Srbci, Bolgari, Ukrajinci in Romuni, 0,9 % kot druga, nedomača narodnost (9,5 % se ni opredelilo; zaradi dvojne identitete je lahko skupni seštevek večji od 100 %). Glede na veroizpoved jih je bilo 64,7 % rimskokatoliških, 1,3 % luteranskih, 0,8 % kalvinističnih, 0,8 % grškokatoliških, 1,4 % drugih kristjanov, 1 % drugih katoličanov, 3,5 % nekonfesionalnih (26,5 % se ni odzvalo).
Viri Takács Gyula: Csörötnek - Az "Örök Ige" temploma, Szombathely, 1989.
Viri in opombe
Glej tudi seznam naselij na Madžarskem
Kategorija:Vasi Železne županije Kategorija:Občina Monošter