300px |thumb|right300px|Pet elementov z vrisanimi odnosi ustvarjanja (krog) in odnosi uničenja (zvezda)
Pet elementov ali vušing (; v zapisu pinjin wǔxíng, beremo kot wuɕiŋ) je pet substanc ali pet gibal iz kitajske metafizike in naj bi sestavljali naravne procese, pojave in materijo. Pet elementov naj bi izviralo iz gibal jina in janga, predstavljajo faze nastajanja, vrhunca, ravnovesja, zatona in mirovanja ter nosijo alegorična imena: ogenj (kitajsko: 火, pinjin: huǒ) voda (kitajsko: 水, pinjin: shuǐ) les (kitajsko: 木, pinjin: mù) kovina (kitajsko: 金, pinjin: jīn) zemlja (kitajsko: 土, pinjin: tǔ)
Azijski izvori izročila o petih elementih
Danes ne vemo od kod izvira izročilo o petih elementih. Najstarejši kitajski vir, ki jih omenja, je knjiga Zuodžvan, ki je bila napisana okrog leta 541 pr. n. št.Biktashev Val, Moran Elisabeth, Yu Joseph (2005): The Complete Idiot's Guide to Feng Shui. Alpha, Penguin Books, USA, str. 67. Starejša tradicija Pet elementov obravnava kot snovne substance in jih poimenuje Pet snovi (vudzai).Saje Mitja (2002): Starodavna Kitajska: Zgodovina Kitajske od najstarejših časov do dinastije Qin. Filozofska fakulteta, Ljubljana, str. 162. Zoroastrovska besedila Gathas, ki naj bi jih najkasneje okrog leta 600 pr. n. št. zapisal prerok Zaratustra,Arhaičnost gathskega jezika in opisi prerokovega življenja v kamenodobni družbi dopuščajo možnost, da je Zaratustra živel med 1700 in 1000 pr. n. št.- primerjaj v Boyce Mary (2001): Zoroastrians: their religious beliefs and practices. Routledge, USA, Canada, Great Britain, str. 18.; Nigosian Solomon Alexander (1993): The Zoroastrian faith: tradition and modern research. McGill Queen's University Press, Canada, str. 15-16. Na drugi strani literarni slog, zgodovinski in teološki dokazi Zaratustro umeščajo v čas po letu 1000 pr. n. št., med tem ko nauk o svetovnih dobah kaže na čas zgodnjega 6. stoletja pr. n. št. - primerjaj z Nigosian Solomon Alexander (1993): The Zoroastrian faith: tradition and modern research. McGill Queen's University Press, Canada, str. 16. opisujejo šest Dobrotnih nesmrtnikov (nekakšne angele), ki jim je pripisal šest prvin. Najvišjemu angelu je pripisal prvino goveda, kar verjetno izvira iz starega totemskega čaščenja božanstev v podobi goveda. Ostalim petim angelom po hierarhičnem zaporedju pripadajo ogenj, kovina, zemlja, vode in rastline.Dumézil Georges (1987): Tridelna ideologija Indoevropejcev. Škuc, Ljubljana, str. 45-46. Razporeditev slednjih elementov razkriva zaporedje vrhunec (ogenj), upadanje (kovina), dno (vode) in rast (rastline), med tem, ko se zemlja kot element ravnovesja skriva na sredini (kot element ravnovesja se zemlja ne pojavlja le med ognjem in kovino, ampak v določeni meri med vsemi kardinalnimi zaporedji).
Oblikovanje kitajskega nauka o petih elementih
Na začetku obdobja Vojskujočih se držav (476-221 pr. n. št.) so Kitajci Pet elementov imenovali pet snovi ali vudzai (五材), nato so pričeli uporabljati izraz vušing (五行), kar pomeni pet procesov, ki so značilni za vsako od teh snovi- toda šele sredi 3.stoletja pr. n. št. so vušing pričeli dojemati kot pet faz enotnega procesa sprememb. Teh pet procesov določa položaj sonca glede na mesece luninega koledarja .Saje Mitja (2002): Starodavna Kitajska: Zgodovina Kitajske od najstarejših časov do dinastije Qin. Filozofska fakulteta, Ljubljana, str. 155. Kitajci so razvili tudi Filozofsko šolo jin-jang ali šolo jin-janga in petih elementov (jinjangvušingdžja), ki je kot pomembno sestavino svojega nauka posvojila pet elementov.
Štirje tipi odnosov med elementi
Po kriteriju dveh sosednjih elementov poznamo odnose ustvarjanja in odnose slabljenja. Pri oddaljenih elementih (kjer se vmes nahaja vsaj en element) naj bi prihajalo do poskusov osvajanja, obrambe ter protinapada- tukaj poznamo odnose uničenja in odnose izčrpavanja. skupno torej poznamo štiri možne odnose, ki nastopajo med petimi elementi:več o odnosih glej v: Tan Khoon Yong in Goh Guan Leong (2006):Essentials of Four Pillars of Destiny. Way On Net Group Pte Ltd, Singapore. Str. 32-37; Twicken David (2002): Treasures of Tao. iUniverse, Lincoln, USA, str. 13-17; Lo Raymond (2003): Feng Shui: The Pillars of Destiny. Times Books International. Singapore, Kuala Lumpur, str. 14.
Odnosi ustvarjanja (šjang šeng) sledijo podpornemu krogotoku med elementi: les vzdržuje ogenj, ogenj postane pepel (zemlja), v zemlji se kopičijo minerali (kovina), minerali pa obogatijo vodo, voda hrani in ustvarja les. Odnosi uničenja (šjang ke) predstavljajo približevanje oddaljenemu elementu, kar je videti kot napad na ta element: les izkorišča zemljo, zemlja omeji vodo, voda pogasi ogenj, ogenj stali kovino, kovina poseka les. Odnosi slabljenja (šjang šje) delujejo v obratni smeri: les popije vodo, voda povzroča rjavenje in razpadanje kovine, kovina oslabi zemljo, zemlja oslabi ogenj, ogenj pokuri les. Odnosi izčrpavanja (šjang dao): les skrha sekiro (kovina), kovina lahko izčrpa energijo ognja, ogenj upari vodo, voda erodira zemljo, prst lahko zasuje rastlinje lesa.
Poznamo tudi načelo korekcije: ogenj npr. napade kovino, vendar pa element zemlje lahko deluje kot miroljuben posrednik, ki ognju odvzame moč in podpre kovino.glej npr. v: de Kermadec Jean-Michel Huon (1983): The Way to Chinese Astrology: The Four Pillars of Destiny. Hong Kong: Da Hua Printing Press, str. 83.
Uporaba petih elementov
Pet elementov Kitajci uporabljajo še danes. Uporabljajo jih npr. v filozofiji, v tradicionalni kitajski medicini, v fengšuiju, v metafizični analizi človekove usode (predvsem sta znani tehniki Dzivei in Badzi), v čigungu, v borilnih veščinah in v jidžingu:Tan Khoon Yong in Goh Guan Leong (2006):Essentials of Four Pillars of Destiny. Way On Net Group Pte Ltd, Singapore. Str. 39.Jarmey Chris, Tindall John (1991): Accupressure for Common Ailments. Gaia Nook Limited, str. 21.Chia Mantak (1993): Taoistična pot transformacije stresa v vitalnost. Doblanović Dušan, Migraf, str. 49.Walters Derek (1998): Feng šui: savršeno uređenje za vašu sreću i napredak. Esotheria, Beograd, str. 38.Biktashev Val, Moran Elisabeth, Yu Joseph (2005): The Complete Idiot's Guide to Feng Shui. Alpha, Penguin Books, USA,str. 115, 126-127.
Elementi les ogenj zemlja kovina voda Narava Barve zelena, azurna rdeča, roza rumena, rjava siva, bela temno-modra, črna Energijski tipi veter vročina vlaga suša hlad Pet transformacij porajanje rast dozorelost žetev hranjenje Letni časi pomlad poletje indijansko poletje jesen zima Obdobje dneva jutro dopoldan popoldan večer noč Pet elementov- človek in živali Okus kisel grenek sladek oster slan Oblike obraza trikotna podolgovata kvadratna ovalna okrogla Glavni organi jetra srce vranica pljuča ledvica Stranski organi žolčnik tanko črevo želodec debelo črevo mehur Pet čutil oko jezik usta nos uho Ostali telesni deli kite ožilje mišice koža kosti Čustva jeza evforija zamišljenost potrtost strah Feng shui Smer neba vzhod jug center zahod sever Pet simbolnih živali Azurni zmaj Rdeči feniks Rumena kača Beli tiger Črna želva Oblika stavb in vzorcev oglati stolpiči trikotne oblike kvadratne oblike ovalne oblike nepravilne oblike
Zapisi kitajskih izrazov Wikipedijin zapis Pinjinski zapis Wikipedijin zapis Pinjinski zapis Wikipedijin zapis Pinjinski zapisbadzi Bazi Čigung Qigong dzivej Ziwei Dzuodžvan Zuozhuan fengšui Fengshui jang yangjin yin jinjangvušingdžja yinyangwuxingjia huohuošjang dao xiang dao šjang ke xiang ke šjang šengxiang shengšjang šje xiang xie vudzai wucai vušingwuxing
Opombe in sklici
Literatura Biktashev V., Moran E. in Yu J. (2005). The Complete Idiot's Guide to Feng Shui. USA: Alpha, Penguin Books. Boyce, M. (2001). Zoroastrians: their religious beliefs and practices. USA, Canada, Great Britain: Routledge. Chia, M. (1993). Taoistična pot transformacije stresa v vitalnost. Doblanović Dušan, Migraf. de Kermadec Jean-Michel Huon (1983): The Way to Chinese Astrology: The Four Pillars of Destiny. Hong Kong: Da Hua Printing Press. Dumézil, G. (1987). Tridelna ideologija Indoevropejcev. Ljubljana: Škuc. Jarmey, C. & Tindall, J. (1991). Accupressure for Common Ailments. Gaia Nook Limited. Lo, R. (2003). Feng Shui: The Pillars of Destiny. Singapore, Kuala Lumpur: Times Books International. Nigosian, S.A. (1993). The Zoroastrian faith: tradition and modern research. Canada: McGill Queen's University Press. Saje, M. (2002). Starodavna Kitajska: Zgodovina Kitajske od najstarejših časov do dinastije Qin. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Tan Khoon Yong & Goh Guan Leong. (2006). Essentials of Four Pillars of Destiny. Singapore: Way On Net Group Pte Ltd. Twicken, D. (2002). Treasures of Tao. Lincoln, USA: iUniverse. Walters, D. (1998). Feng šui: savršeno uređenje za vašu sreću i napredak. Beograd: Esotheria.
Kategorija:Daoizem Kategorija:Kitajska filozofija Kategorija:Kitajska misel Kategorija:Tradicionalna kitajska medicina Kategorija:Čigung