Kir II.

thumb|220px|right| »Jaz sem kralj Kir, Ahemenid«, napis v staroperzijskem, elamskem in akadskem jeziku na stebru v Pasargadu thumb|220px|Kirov relief v Pasargadu, Iran thumb|220px|Prapor Kira Velikega

Kir II. Perzijski (staroperzijsko 𐎤𐎢𐎽𐎢𐏁, Kūruš, novoperzijsko کوروش, Kūroš, hebrejsko כֹּרֶשׁ, Koreš), bolj znan kot Kir VelikiKsenofont. Anabasis I. IX; glej tudi M. A. Dandamaev. Cyrus II v Encyclopaedia Iranica. ali Kir Starejši, je bil ustanovitelj Ahemenidskega cesarstva,Schmitt. Achaemenid dynasty (i. The clan and dynasty). ki je vladal od leta 559 pr. n. št. do 530 pr. n. št.,Dandamaev 1989, str. 71. * 590 pr. n. št., † julij 529 pr. n. št.

Ob koncu njegove vladavine je Ahemenidsko cesarstvo obsegalo vse nekdanje civilizirane države antičnega Bližnjega vzhoda in večino Jugovzhodne in Srednje Azije in Kavkaza. Ustvaril je do takrat največji imperij na svetu, ki se je raztezal od Sredozemskega in Črnega morja na zahodu do Inda na vzhodu.Kuhrt, Amélie (1995). 13. The Ancient Near East: C. 3000–330 BC. Routledge. str. 647. ISBN 0-415-16763-9. Pod njegovimi nasledniki je s širitvijo ozemlja na zahodu na Balkan (Bolgarija-Peonija in Trakija-Makedonija) in na vzhodu v dolino Inda imperij dosegel svoj največji obseg.

Kirov uradni vladarski naslov se je glasil »veliki kralj, kralj Perzije, kralj Anšana, kralj Medije, kralj Babilonije, kralj Sumerije in Akada in kralj štirih strani sveta«. Njegova vladavina je trajala 29-31 let. Njegov imperij se je začel širiti z osvojitvijo Medijskega cesarstva in nato Lidijskega in Novobabilonskega cesarstva. Pred pohodom v Babilonijo ali po njem se je odpravil na pohod v Srednjo Azijo, na katerem je »brez izjeme podjarmil vse narode«.Cambridge Ancient History IV, poglavje 3c. str. 170. Egipta ni napadel, ker je decembra 530 pr. n. št. padel v bitki z Mesageti ob Sir Darji.Beckwith, Christopher (2009). Empires of the Silk Road: A History of Central Eurasia from the Bronze Age to the Present. Princeton and Oxford: Princeton University Press, str. 63. ISBN 978-0-691-13589-2.Datum Kirove smrti se lahko določi iz najmanj dveh virov. Tablica iz Borsipe navaja datum 12. avgust, tablica iz Babilona pa 12. september 530 pr. n. št. Vladavine njegovega sina Kambisa (tablica iz Babilona) naj bi se začela 31. avgusta ali 4. septembra 530 pr. n. št., nedokumentirana tablica iz Kiša pa omenja, da je Kir uradno zadnjič vladal 4. decembra 530 pr. n. št. Glej: R.A. Parker, W.H. Dubberstein. Babylonian Chronology 626 B.C. – A.D. 75. 1971. Nasledil ga je sin Kambiz II., ki je med svojo kratko vladavino osvojil Egipt, Nubijo in Cirenajko.

Kir Veliki je spoštoval običaje in verovanja prebivalcev dežel, ki jih je osvojil,Dandamayev. Cyrus (iii. Cyrus the Great) Cyrus's religious policies. s čimer je ustvaril uspešno centralizirano državno upravo in vladavino, ki je delovala za napredek in v korist vseh podložnikov. Organiziranje centralne vlade v Pasargadu in upravljanje cesarstva preko satrapov je bilo njegovo delo.The Cambridge Ancient History Vol. IV str. 42. Dokument, ki se včasih omenja kot Razglas o restavraciji (v resnici gre za dva razglasa), ki je v Svetem pismu opisan kot Kirovo delo, je imel trajne posledice za judaizem. Kir je zaradi svoje politike v Babiloniji v judovskem Svetem pismu omenjen kot mesija (dobesedno maziljeni)Kir je Božji poslanec, Izaija 45:1-8.Jona Lendering (2012). Messiah – Roots of the concept: From Josiah to Cyrus. livius.org. Pridobljeno 26. januarja 2012. Bil je edini Nejud, ki so ga Judje imenovali mesija.The Biblical Archaeology Society. Cyrus the Messiah. The BAS Library. bib-arch.org.

Kir Veliki je dobro znan tudi po svojih dosežkih na področju človekovih pravic, politiki in vojaški strategiji in vplivu na vzhodne in zahodne civilizacije. Rojen je bil v Perzisu, ki se približno ujema s sedanjo iransko provinco Fars, in je imel tudi ključno vlogo v definiranju nacionalne identitete sodobnega Irana.Vesta Sarkhosh Curtis, Sarah Stewart (2005). Birth of the Persian Empire. I. B. Tauris. str. 7. ISBN 978-1-84511-062-8.Amelie Kuhrt (13. december 2007). The Persian Empire: A Corpus of Sources from the Achaemenid Period. Routledge. str. 47. ISBN 9781134076345.Shabnam J. Holliday (2011). Defining Iran: Politics of Resistance. Ashgate Publishing, Ltd, str. 38–40. ISBN 9781409405245. Vpliv Kira in Ahemenidov je v antičnem svetu segal vse do Aten. Številni Atenci so vidike ahemenidske perzijske kulture vzeli za svoje.Margaret Christina Miller (2004). Athens and Persia in the Fifth Century BC: A Study in Cultural Receptivity. Cambridge University Press. str. 243. ISBN 9780521607582.

V 1970. letih je iranski šah Mohamed Reza Pahlavi slavni Kirov razglas, zapisan na Kirovem valju, razglasil za najstarejšo znano deklaracijo o človekovih pravicah.Neil MacGregor. The whole world in our hands. Art and Cultural Heritage: Law, Policy, and Practice, str. 383–384, ur. Barbara T. Hoffman. Cambridge University Press, 2006. ISBN 0-521-85764-3 Valj se od takrat obravnava kot tak.The Cyrus Cylinder travels to the US. British Museum. 2012. Pridobljeno 21. septembra 2013.Cyrus cylinder, world's oldest human rights charter, returns to Iran on loan. The Guardian. Associated Press. 10. september 2010. Pridobljeno 21. septembra 2013. Oldest Known Charter of Human Rights Comes to San Francisco. 13. avgust 2013. Pridobljeno 21. septembra 2013. Nekateri zgodovinarji takšno gledanje kritizirajo,Daniel, Elton L. (2000). The History of Iran. Westport, CT: Greenwood Publishing Group. ISBN 0-313-30731-8. ker se napačno razlaga njegov nastanek.Mitchell, T.C. (1988). Biblical Archaeology: Documents from the British Museum. London: Cambridge University Press. ISBN 0-521-36867-7. Razglas naj ne bi bil deklaracija o človekovih pravicah, ampak politični program novega monarha na začetku njegovega vladanja. Bill T. Arnold, Piotr Michalowski (2006). Achaemenid Period Historical Texts Concerning Mesopotamia. V Chavelas, Mark W. The Ancient Near East: Historical Sources in Translation. London: Blackwell. ISBN 0-631-23581-7.

Ime V perzijskem jeziku, zlasti v Iranu, se ime izgovarja کوروش [kʰuːˈɾoʃ]. V Svetem pismu je znan kot Koreš (hebrejsko כורש‎‎).Tait 1846, str. 342-343.

Ime Kir je polatinjena oblika njegovega grškega imena Κῦρος, Kỹros, ki je izhaja iz staroperzijskega imena Kūruš,Schmitt, Rüdiger. Cyrus (name). Encyclopædia Iranica. Pridobljeno 8. februarja 2016.Schmitt 2010, str. 515. kar pomeni »kot Sonce«.

Starogrška zgodovinarja Ktezij in Plutarh sta zapisala, da se njegovo ime v perzijskem jeziku glasi Korouš ali Korvaš in je sestavljeno iz besed kor, ki pomeni Sonce, in vaš, ki je pripona za podobnost.Plutarh. Artaxerxes 1. 3 classics.mit.edu; Fotij. Epitome of Ctesias. Persica 52 livius.org. Ime je v tem smislu podobno imenu mitološkega prvega kralja Perzije Džamšida, katerega ime tudi vsebuje element Sonce (šid).

Karl Hoffmann razlaga, da njegovo ime izhaja iz indoevropskega korena ponižati ali osramotiti. Po njegovi razlagi ime Kir pomeni »poniževalec sovražnika«.

Življenje Zgodovina dinastije Perzijska dominacija in kraljestvo na Iranski planoti sta se začela širiti z Ahemenidsko dinastijo. Širitev se je začela morda že v 9. stoletju pr. n. št. Eponimni ustanovitelj dinastije je bil Ahemen (staroperzijsko Haxāmaniš). Darej Veliki, deveti kralj iz dinastije, je svoje rodoslovje sledil do Ahemena in zato razglasil, da je to »razlog, da se imenujemo Ahemenidi«. Ahemen je na jugozahodu Irana ustanovil kraljestvo Parsumaš. Nasledil ga je Teisp, ki se je po zasedbi mesta Anšan in razširitvi kraljestva na Pars začel naslavljati s »kralj Anšana«.Schmitt 1985b. The clan and dynasty. Starodavni dokumenti, na primer odlomek s Kirovega valja, omenjajo, da je Teisp imel sina z imenom Kir I., ki je nasledil očeta kot »kralj Anšana«. Kir I. je imel brata Ariaramna.

Kira I. je leta 600 pr. n. št. nasledil sin Kambiz I., ki je vladal do leta 559 pr. n. št. Kir Veliki je bil njegov sin. Ime je dobil po svojem starem očetu Kiru I., kar se je v Iranu dogajalo zelo pogosto.R. Schmitt. Iranian Personal Names i.-Pre-Islamic Names. Encyclopaedia Iranica. Vol. 4.

Več napisov Kira Velikega in kasnejših kraljev omenja Kambiza I. kot »velikega kralja« in »kralja Anšana«. Na Kirovem valju, na primer, Kir sam sebe imenuje »sin Kambiza, velikega kralja, kralja Anšana«. Nek drug napis omenja Kambiza I. kot »mogočnega kralja« in »Ahemenida«. Večina znanstvenikov méni, da je ta napis iz Darejevega obdobja in Darejev ponaredek. Mark A. Garrison. Visual representation of the divine and the numinous in early Achaemenid Iran: old problems, new directions. Trinity University, San Antonio, Texas, 3. marec 2009, str. 11. Briant, Pierre. From Cyrus to Alexander: A History of the Persian Empire. Prevod Peter T. Daniels, str. 63. ISBN 978-1-57506-120-7. Herodot ima za Ahemenida tudi Farnaspa, starega očeta Kambiza II. po materini strani.M. Waters. Cyrus and the Achaemenids. Iran 42 (2004): 92. Ksenofontova pripoved v Kiropediji pravi, da je bilo Kambizovi ženi ime Mandana, Kambiza pa omenja kot kralja Irana (antične Perzije). Trditev se ujema s Kirovim napisom, ker sta bila Anšan in Pars različni imeni iste države. Ujema se tudi z drugimi neiranskimi zapisi, razen v tem, da Herodot trdi, da Kambiz ni bil kralj, ampak »Perzijec iz dobre družine«. M. A. Dandamaev (1990). Cambyses. Encyclopaedia Iranica. Encyclopaedia Iranica Foundation. ISBN 0-7100-9132-X. Herodot v nadaljevanju napačno navaja tudi ime Čišpiševega sina, za katerega pravi, da je Kambiz, čeprav bi po ugotovitvah sodobnih zgodovinarjev moral biti Kir I.Dandamaev 1989, str. 9.

Tradicionalno stališče, ki temelji na arheoloških raziskavah in rodoslovju, opisanem v Behistunskem napisu in Herodotu, kaže, da je bil Kir Veliki Ahemenid. M. Waters v nasprotju s tem trdi, da Kir ni bil v sorodu z Ahemenidi in da je bil iz družine Teispidov in ne Ahemenidov.M. Waters. Cyrus and the Achaemenids. Iran 42, 2004. Achemenet.com.

Mladost Kir je bil sin kralja Kambiza I. Anšanskega in Mandane, hčerke medijskega kralja Astjaga, rojen leta 600 ali 599 pr. n. št.

Njegov zapis, ki na splošno velja za točnega, pravi, da je na prestolu nasledil svojega očeta Kambiza I., starega očeta Kira I. in prededa.Amélie Kuhrt. The Ancient Near East: c.3000–330 BC, Routledge Publishers, 1995, str. 661, ISBN 0-415-16762-0. Poročen je bil s Kasandano,Romm 2014. hčerko Ahemenida Farnaspa, s katero je imel sinova Kambiza II. in Bardija in hčerke Atoso, Artistono in Roksano.Konig 1972, str. 7-12. Po izjaviene od hčera sta se starša zelo ljubila.Benjamin G. Kohl, Ronald G. Witt, Elizabeth B. Welles (1978). The Earthly republic: Italian humanists on government and society. Manchester University Press ND. str. 198. ISBN 978-0-7190-0734-7. Po ženini smrti je Kir po celi državi razglasil žalovanje.Kuhrt 2013, str. 106. Nabonidova kronika pravi, da je v Babiloniji žalovanje trajalo šest dni od 21.-26. marca 538 pr. n. št.Grayson 1975, str. 111. Ko je Kir po očetovi smrti nasledil perzijski prestol v Pasargadu, je bil Astjagov vazal. Strabon omenja tudi to, da se je Kir prvotno imenoval Agradat, zato je mogoče, da se je v Kira preimenoval ob ponovnem snidenju s svojo družino.

Mitologija thumb|left|250px|Jean Charles Nicaise Perrin: Kralj Astjag pošilja Harpaga ubit malega Kira