thumb|180px|Srebrni dirham Umajadskega kalifata, skovan v Balhu (današnji Afganistan) leta 111 po hidžri (729/730 po n. št.)
Dirham ali dirhem (osmansko turško: درهم) je denarna enota več arabskih držav. V Osmanskem cesarstvu in Perziji je bil povezan tudi z enoto za maso (osmanski dram). Njegovo ime izhaja iz imena grške denarne enote drahma.
Denarna enota Dirham je denarna enota naslednjih držav: Maroko Združeni arabski emirati Libija (1/1000 libijskega dinarja) Katar (1/100 katarskega rijala) Jordanija (1/100 jordanskega dinarja) Tadžikistan (imenuje se diram, 1/100 tadžikistanskega somonija)
Enota za maso V Rimskem imperiju je bila drahma (dirham) enota za maso, ki se je uporabljala v severni Afriki, na Bližnjem Vzhodu in v Perziji in je imela različne vrednosti.
V poznem Osmanskem cesarstvu je standardni dirham tehtal 3,207 g.Izračun temelji na razmerju 1 oka = 1,2828 kg. Diran Kélékian trdi, da tehta 3,21 g (Dictionnaire Turc-Français, Constantinople: Imprimerie Mihran, 1911) ; Γ. Μπαμπινιώτης gives 3.203 g (Λεξικό της Νέας Ελληνικής Γλώσσας, Atene, 1998) 400 dirhamov je ena oka.
V Egiptu je leta 1895 dirhan tehtal 47,661 granov (3,088 g).Oxford English Dictionary
Zgodovina Beseda dirham izvira iz imena grškega kovanca drahma (δραχμή). Grško govoreče Bizantinsko cesarstvo je obvladovalo Levant in trgovalo z Arabijo, zato so bili na tem ozemlju v obtoku bizanzinski kovanci že v predislamskih časih pa tudi potem. Naziv kovanca so Arabci najprej samo privzeli v svoj besednjak, proti koncu 7. stoletja pa so z njim poimenovali svoj denar, na katerem je bil naziv vladarja in religiozni verzi. Dirham je bil v obtoku v mnogih sredozemskih državah, tudi v Španiji, od 10. do 12. stoletja pa se je uporabljal celo v Evropi.
Enak izvor ima tudi ime armenskega drama. Druga valuta, ki je v obtoku med muslimani, je dinar, katerega ime je romanskega porekla.
Sklici
Kategorija:Valute Kategorija:Enote za maso