Predsednik Republike Hrvaške () je državni poglavar Republike Hrvaške. Predsednikov mandat traja pet let in je lahko izvoljen največ dvakrat.
Uradna rezidenca predsednika Republike oziroma Urad predsednika Republike se nahaja v Zagrebu, na Pantovčaku, imenovana Predsedniški dvori (zgrajena v času SFRJ pod imenom Vila Zagorje).
Zgodovina Socialistično republiko Hrvaško v SFR Jugoslaviji je vodila skupina funkcionarjev komunistične partije, ki je ustanovila kolektivno predsedstvo s predsednikom predsedstva na čelu. Prve demokratične volitve leta 1990 niso neposredno izvolile članov predsedstva. Parlament je bil zadolžen za zapolnitev teh položajev kot v socialističnem obdobju. Na volitvah je zmagala HDZ, njen vodja Tuđman pa je predsedniško funkcijo prevzel 30. maja 1990. Hrvaški sabor je 25. julija istega leta sprejel več ustavnih sprememb, vključno z amandmajem LXXI, ki je ustanovil položaj predsednika in podpredsednikov. Božična ustava, sprejeta 22. decembra 1990, je določila polpredsedniški sistem in zahtevala predsedniške volitve.
Tuđman je na predsedniških volitvah zmagal leta 1992, slovesna inavguracija je potekala 12. avgusta 1992. Leta 1997 je bil ponovno izvoljen, istega leta pa je bila spremenjena tudi ustava Hrvaške. Po njegovi smrti leta 1999 je bila ustava spremenjena in večina predsedniških pooblastil je bila prenesena na parlament in vlado, kar je na Hrvaškem ustvarilo parlamentarni sistem. Stipe Mesić je leta bil na mesto predsednika izvoljen dvakrat; leta 2000 in 2005. Ivo Josipović, kandidat SDP, je zmagal na predsedniških volitvah v letih 2009–2010. Kolinda Grabar-Kitarović je zmagala na volitvah 2014–15 in postala prva predsednica.
Inavguracije PredsednikDatumNoteFranjo Tuđman12. avgust 19921. mandat12. avgust 19972. mandatStjepan Mesić19. februar 20001. mandat19. februar 20052. mandatIvo Josipović19. februar 20101. mandatKolinda Grabar-Kitarović19. februar 20151. mandatZoran Milanović19. februar 20201. mandat19. februar 20252. mandat
Urad predsednika sličica|Tapiserija s predsedniškim grbom Urad predsednika republike (hrvaško Ured predsjednika Republike) je sestavljen iz osebja predsednika Hrvaške in pomožnega osebja, ki poroča predsedniku. Od maja 2008 je bilo v uradu zaposlenih 170 uslužbencev, najvišja stopnja osebja pa je bila določena z Uredbo o notranji organizaciji urada predsednika Hrvaške, in sicer na 191. V vladnem proračunu za leto 2009 je bilo uradu dodeljenih 54 milijonov kun (približno 7,3 milijona evrov). Neto mesečna plača predsednika je 23.500 kun (približno 3.170 evrov).
Kabinet predsednika je ustanovil Franjo Tuđman z uredbo predsednika 19. januarja 1991. Kabinet vodi vodja kabineta (hrvaško: predstojnik ureda), ki ga imenuje predsednik. Predsedniki razglašajo podzakonske akte, ki urejajo sestavo urada. Urad zaposluje svetovalce predsednika in vključuje osem oddelkov, štiri svete, komisijo za pomilostitev ter dve komisiji za odlikovanja in podelitve nagrad.
Imuniteta in obtožba Predsednik Hrvaške uživa imuniteto - predsednika ni dovoljeno aretirati niti zoper predsednika ni mogoče začeti nobenega kazenskega postopka brez predhodnega soglasja ustavnega sodišča. Edini primer, v katerem imuniteta ne velja, je, če je bil predsednik ujet pri storitvi kaznivega dejanja, za katerega je zagrožena kazen zapora več kot pet let. V takem primeru mora državni organ, ki je pridržal predsednika, o tem nemudoma obvestiti predsednika ustavnega sodišča.
Predsednik Hrvaške je lahko obtožen za vsako kršitev ustave, storjeno pri opravljanju dolžnosti. Postopek obtožbe lahko začne hrvaški parlament z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev parlamenta. O obtožbi predsednika nato odloči ustavno sodišče z dvotretjinsko večino glasov vseh svojih sodnikov. Če ustavno sodišče obtoži predsednika, predsedniku preneha mandat.
Po predsedovanju Nekdanji predsedniki Republike Hrvaške so upravičeni do urada in dveh uslužbencev, ki jih plača država. Poleg tega so nekdanjim predsednikom dodeljeni voznik, službeni avto in telesni stražarji. Hrvaška vlada mora te ugodnosti zagotoviti na 30 dni po izteku mandata, na predsednikovo osebno zahtevo. Urad nekdanjega predsednika Stjepana Mesića se nahaja v Grškovićevi ulici v Zagrebu. Urad zaposluje svetovalca za odnose z javnostmi in zunanjepolitičnega svetovalca. Urad je bil ustanovljen leta 2010 in je imel letni proračun 1,3 milijona kun (približno 175.000 €). Po besedah Mesića, bo njegova nov urad na voljo hrvaškim podjetjem, da jim bo pomagal razširiti trg. Od ustanovitve urada nekdanji predsednik Mesić sprejema tudi tuje diplomate in obiske v tujini, kjer se srečuje z uradniki in občasno predava.
Pravice nekdanjih predsednikov opredeljuje parlamentarni zakon, sprejet leta 2004, v prvem mandatu Stjepana Mesića. Pred sprejetjem tega zakona je ustava določala, da nekdanji predsedniki postanejo dosmrtno člani zbornic hrvaškega parlamenta, razen če predsednik ne zahteva drugače. Tega v praksi nikoli niso izvajali, saj je Franjo Tuđman umrl na položaju, županijska zbornica pa je bila ukinjena pred koncem prvega Mesićevega mandata. Seznam predsednikov
# Slika Ime Rojen, umrl Predsedovanje Stranka OpombeZačetekKonec1.alt=|sredina|124x124_pik Franjo Tuđman 14. maj 1922, Veliko Trgovišće10. december 1999, Zagreb 22. december 199010. december 1999HDZ umrl na dolžnostiPredsednik predsedstva SR Hrvaške2.alt=|sredina|123x123_pik Stjepan Mesić 24. december 1934, Orahovica 18. februar 200018. februar 2005HNS 1. mandat18. februar 200518. februar 2010 2. mandatPrvi predsednik vlade Republike Hrvaške, predsednik predsedstva Jugoslavije ter nekdanji predsednik Sabora.3.sredina|brezokvirja|150x150_pikIvo Josipović28. avgust 1957, Zagreb18. februar 201018. februar 2015SDP 1. mandatSkladatelj in nekdanji poslanec Sabora.4.alt=|sredina|150x150_pikKolinda Grabar-Kitarović29. april 1968, Rijeka18. februar 201518. februar 2020HDZ 1. mandatNekdanja hrvaška ministrica za zunanje zadeve, ministrica za evropske zadeve ter veleposlanica Republike Hrvaške v Washingtonu (ZDA)5.sredina|brezokvirja|136x136_pikZoran Milanović30. oktober 1966, Zagreb19. februar 202019. februar 2025SDP 1. mandat19. februar 20252. mandatNekdanji predsednik vlade Republike Hrvaške.
Živeči nekdanji predsedniki
Časovnica
Predsedniška palača Predsedniška palača (hrvaško: Predsjednički dvori) ali Pantovčak v Zagrebu je uradno delovno mesto predsednika. Predsednik dejansko ne živi v stavbi, saj se uporablja kot urad predsednika Hrvaške in ne kot rezidenca. Posestvo obsega 3.700 kvadratnih metrov. Kot uradna rezidenca je služila, ko se je tja po bombardiranju Banskih dvorov oktobra 1991 preselil takratni predsednik Franjo Tuđman. Poleg prvotne zgradbe je bil leta 1993 zgrajen 3.500 kvadratnih metrov velik prizidek, pomožna zgradba s pisarniškimi varnostnimi službami in zaklonišče pred bombnimi napadi. Stavbo, prej znano kot Vila Zagorje ali Titova vila, so zasnovali arhitekti Vjenceslav Richter in Kazimir Ostrogović, dokončali pa so jo leta 1964 za nekdanjega jugoslovanskega predsednika Josipa Broza Tita.
Glej tudi:
Predsednik vlade Hrvaške Seznam hrvaških vladarjev
Sklici * Kategorija:Politika Hrvaške