Alberta je kanadska provinca. Leži na zahodu Kanade in je ena tako imenovanih prerijskih provinc. Meji na provinci Britansko Kolumbijo na zahodu in Saskatchewan na vzhodu, na severu na Severozahodna ozemlja in na jugu na ameriško zvezno državo Montano. Poleg Saskatchewana je Alberta edina kanadska provinca, ki nima morja.
Vzhodni del province zavzemajo Velike planjave, zahodni del pa meji na Kanadsko Skalno gorovje. Provinca ima pretežno celinsko podnebje, vendar sezonske temperature zaradi sušnosti hitro nihajo. Ta nihanja so v zahodni Alberti manj izrazita zaradi občasnih vetrov chinook. Alberta je s 661.848 kvadratnimi kilometri četrta največja provinca in četrta najbolj naseljena s 4.262.635 prebivalci. Glavno mesto Alberte je Edmonton, ki leži v osrednjem delu province. Približno 300 km južneje leži Calgary, največje mesto Alberte, ki je hkrati glavno prometno vozlišče ter eno največjih poslovnih središč Kanade. Edmonton je glavno distribucijsko in storitveno središče za največja kanadska nahajališča nafte in druge naravne vire v severnem delu Alberte. Več kot polovica prebivalcev Alberte živi v Edmontonu ali Calgaryju, kar spodbuja nenehno rivalstvo med mestoma. Angleščina je uradni jezik province. Leta 2016 je bilo 76,0 % prebivalcev Alberte anglofonskih, 1,8 % frankofonskih in 22,2 % alofonskih.
Že preden je postala del Kanade, je Alberta dom več Prvih narodov, kot so Indijanci z ravnin in gozdni Cree. Zgodovinsko gledano je bilo to ozemlje tudi trgovci s krznom konkurenčnih podjetij Hudson's Bay Company in North West Company. Dominion Kanada je leta 1870 kupil zemljišča, ki so kasneje postala Alberta kot del NWT. Od konca 19. do začetka 20. stoletja je prihajalo veliko priseljencev, ki so želeli preprečiti priključitev prerij Združenim državam. V tem obdobju je gojenje pšenice in živinoreja postala zelo donosna. Leta 1905 je bil sprejet Zakon o Alberti, s katerim je nastala provinca Alberta. Leta 1947 so odkrili ogromne zaloge nafte. Izkoriščanje naftnih peskov se je začelo leta 1967.
Alberta je znana po svojih naravnih lepotah in je dom pomembnih naravnih rezervatov. Znana je tudi kot bogat vir fosilov. Tukaj je šest območij svetovne dediščine, ki jih je UNESCO uvrstil na seznam svetovne dediščine: Kanadski parki Skalnega gorovja, pokrajinski park Dinosaur, Head-Smashed-In Buffalo Jump, mednarodni park miru Waterton-Glacier, narodni park Wood Buffalo in provinčni park Writing-on-Stone. Druga priljubljena mesta so narodni park Banff, narodni park Elk Island, narodni park Jasper, narodni park Waterton Lakes in Drumheller.
Alberta je dobila ime po angleški princesi Louise Caroline Alberta, hčeri kraljice Viktorije in princa Alberta.
Geografija
Alberta s površino 661.848 kvadratnih kilometrov je četrta največja provinca za Quebecom, Ontariom in Britansko Kolumbijo.
Južna meja Alberte je 49. severni vzporednik, ki jo ločuje od ameriške zvezne države Montana. 60. severni vzporednik ločuje Alberto od Severozahodnih ozemelj. 110. zahodni poldnevnik jo ločuje od province Saskatchewan; na zahodu pa njena meja z Britansko Kolumbijo sledi 120. poldnevniku zahodno-južno od Severozahodnih ozemelj na 60° severne zemljepisne širine, dokler ne doseže celinskega razvoda pri Skalnem gorovju, od te točke pa sledi liniji vrhov, ki označujejo celinski razvod, v splošno jugovzhodni smeri, dokler ne doseže meje Montane na 49° severne zemljepisne širine.
Provinca se razteza 1223 kilometrov od severa proti jugu in 660 kilometrov od vzhoda proti zahodu na svoji največji širini. Njena najvišja točka je 3747 metrovna vrhu gore Columbia v Skalnem gorovju vzdolž jugozahodne meje, najnižja točka pa je 152 metrov na reki Slave v narodnem parku Wood Buffalo na severovzhodu.
Z izjemo polsušnega podnebja stepe v jugovzhodnem delu ima provinca zadostne vodne vire. V Alberti je veliko rek in jezer, ki se uporabljajo za plavanje, ribolov in vrsto vodnih športov. Obstajajo tri velika jezera, jezero Claire (1436 km2) v narodnem parku Wood Buffalo, jezero Lesser Slave (1168 km2) in jezero Athabasca (7898 km2), ki leži tako v Alberti kot v Saskatchewanu. Najdaljša reka v provinci je reka Athabasca, ki teče 1538 km od ledenega polja Columbia v Skalnem gorovju do jezera Athabasca.
Največja reka je reka Peace s povprečnim pretokom 2100 m3/s. Reka Peace izvira v Skalnem gorovju severne Britanske Kolumbije in teče skozi severno Alberto ter se izliva v reko Slave, pritok Mackenziejeve reke.
Glavno mesto Alberte, Edmonton, je približno v geografskem središču province. Je najsevernejše večje mesto v Kanadi in služi kot vrata in središče za razvoj virov v severni Kanadi. Zaradi bližine največjih kanadskih naftnih polj ima regija večino zmogljivosti rafinerij nafte v zahodni Kanadi. Calgary je približno 280 km južno od Edmontona in 240 km severno od Montane, obdan z obsežnim živinorejskim območjem. Skoraj 75 % prebivalstva province živi v koridorju Calgary–Edmonton. Politika dodeljevanja zemljišč železnicam je služila kot sredstvo za naseljevanje province v njenih zgodnjih letih.
Večino severne polovice province predstavljajo borealni gozdovi, medtem ko so Skalno gorovje vzdolž jugozahodne meje večinoma zmerni iglasti gozdovi gorovja Alberta in gozdovi predgorja Alberta–Britanska Kolumbija. Južna četrtina province je prerija, ki sega od kratkotravne prerije v jugovzhodnem kotu do mešane travnate prerije v loku zahodno in severno od nje. Osrednje območje parkov trepetlik, ki se razteza v širokem loku med prerijami in gozdovi, od Calgaryja na severu do Edmontona in nato na vzhodu do Lloydminsterja, vsebuje najbolj rodovitna tla v provinci in večino prebivalstva. Velik del negozdnatega dela Alberte je namenjen bodisi pridelavi žita bodisi živinoreji, pri čemer je mešano kmetijstvo pogostejše na severu in v osrednjem delu, medtem ko na jugu prevladujeta živinoreja in namakano kmetijstvo.
Albertska pustinja je v jugovzhodni Alberti, kjer reka Red Deer prečka ravno prerijo in kmetijska zemljišča, ter se ponaša z globokimi kanjoni in presenetljivimi reliefnimi oblikami. Provinčni park Dinosaur v bližini Brooksa prikazuje teren pustinje, puščavsko floro in ostanke iz preteklosti Alberte, ko so dinozavri živeli po takratni bujni pokrajini.
Ekologija Rastlinstvo
V osrednji in severni Alberti prihod pomladi zaznamuje zgodnje cvetenje prerijske cvetnice Pulsatilla nuttalliana; ta članica družine zlatic je cvetela že marca, čeprav je april običajen mesec za splošno populacijo.Prairie Crocus Information Alberta Plant Watch. Author Annora Brown. Published: no date given. Retrieved August 28, 2013. Drugi prerijski rastlini, za kateri je znano, da zgodaj cvetita, sta stročnica Thermopsis rhombifolia in divja vrtnica Rosa acicularis. Člani družine sončnic (Helianthus) cvetijo na preriji v poletnih mesecih med julijem in septembrom. Južni in vzhodno-osrednji deli Alberte so pokriti s kratko prerijsko travo, ki se posuši, ko se poletje podaljša in jo nadomestijo trpežne trajnice, kot so Ratibida pinnata, soholetnica in pelin (Artemisia). Rumena in bela medena detelja (Melilotus) rasteta po celotnem južnem in osrednjem delu province.
Drevesa v parkovnem območju province rastejo v šopih in pasovih na pobočjih. Ta so večinoma listavci, običajno trepetlika, topol in vrba. Številne vrste vrb in drugih grmovnic rastejo na skoraj vsakem terenu. Severno od reke North Saskatchewan prevladujejo zimzeleni gozdovi na tisoče kvadratnih kilometrov. Trepetlika, topol Populus balsamifera ali Populus deltoides in breza Betula papyrifera so glavne vrste listavcev. Iglavci so bor Pinus banksiana, Skalnogorski bor, bor Pinus contorta, bela in črna smreka ter kanadski macesen (Larix laricina).
Živalstvo
Štiri podnebne regije (alpsko, borealno gozdno, trepetlikavo in prerijsko območje) Alberte so dom številnih različnih vrst živali. Južna in osrednja prerija sta bili domovina ameriškega bizona s svojimi travami, ki zagotavljajo pašo in gojišče za milijone bizonov. Populacija je bila med zgodnjo naselitvijo zdesetkana, od takrat pa so se vrnili in živijo na kmetijah in v parkih po vsej Alberti.
Rastlinojede živali najdemo po vsej provinci. Lose, mulaste jelene, vapitije in belorepe jelene najdemo v gozdnatih predelih, viloroge pa v prerijah južne Alberte. Kanadske debeloroge ovce in gorske koze živijo v Skalnem gorovju. Zajci, ježevci, dihurji, veverice in številne vrste glodavcev in plazilcev živijo v vsakem kotičku province. V Alberti živi le ena vrsta strupene kače, prerijska klopotača.
Alberta je dom številnih velikih mesojedcev, kot so volkovi, grizliji, črni medvedi in gorski levi, ki jih najdemo v gorah in gozdnatih območjih. Med manjše mesojede živali iz družin psov in mačk spadajo kojoti, rdeče lisice, kanadski risi in rdečerjavi risi. Rosomahe lahko najdemo tudi v severozahodnih območjih province.
Osrednja in severna Alberta ter regija dlje proti severu so gnezdišča številnih ptic selivk. Vsako pomlad v Alberto prispe ogromno število rac, gosi, labodov in pelikanov, ki gnezdijo na enem od stotin majhnih jezer, ki so posejana po severni Alberti ali v njihovi bližini. Orli, jastrebi, sove in vrane so številni, najdemo pa lahko tudi ogromno različnih manjših ptic, ki jedo semena in žuželke. Alberta je, tako kot druga zmerna območja, dom komarjev, muh, os in čebel. Reke in jezera so naseljena s ščukami, skicami, belimi ribami, šarenkami, pegastimi, potočnimi postrvmi in jesetri. Postrv, ki izvira iz province, je pokrajinska riba in uradni simbol Alberte. Želve najdemo v nekaterih vodnih telesih v južnem delu province. Žabe in močeradi so le nekatere od dvoživk, ki živijo v Alberti.
Alberta je edina provinca v Kanadi – in tudi eno redkih krajev na svetu – kjer ni sivih podgan. Vlada Alberte že od zgodnjih 1950-ih izvaja program zatiranja podgan, ki je bil tako uspešen, da poročajo le o posameznih primerih opažanj divjih podgan, običajno podgan, ki v provinco prihajajo s tovornjaki ali po železnici. Leta 2006 je Ministrstvo za kmetijstvo Alberte poročalo o nič najdbah divjih podgan; edine prestrežene podgane so bile udomačene podgane, ki so bile zasežene njihovim lastnikom. Posameznim prebivalcem Alberte je nezakonito posedovati ali hraniti sive podgane kakršne koli vrste; živali lahko v provinci hranijo le živalski vrtovi, univerze in fakultete ter priznane raziskovalne ustanove. Leta 2009 so v majhnih žepih v južni Alberti našli in ujeli več podgan, kar je ogrozilo status Alberte kot območja brez podgan. Kolonijo podgan so nato leta 2012 in ponovno leta 2014 našli na odlagališču v bližini Medicine Hata.
Paleontologija Alberta ima eno največjih raznolikosti in številčnosti fosilov dinozavrov iz pozne krede na svetu. Taksone predstavljajo popolna fosilna okostja, izoliran material, ostanki mikrovretenčarjev in celo množična grobišča. V provinci je bilo zbranih vsaj 38 primerkov dinozavrov. Formacije Foremost, Oldman in Dinosaur Park skupaj sestavljajo skupino Judith River in so najbolj temeljito preučene plasti z dinozavri v Alberti.