thumb|250px|Herkul, rimska skulptura iz 2. stoletja pr. n. št.
Hêraklej (tudi Hêrakles, , ) je bil polbog v grški mitologiji. Bil je nezakonski otrok vrhovnega boga Zevsa in smrtnice Alkmene, nato pa je bil rejniški sin Amfitriona in polbrat Perzeja. Že kot otrok se je razlikoval od svojih vrstnikov, kajti bil je zelo močan. Dečku je prerokoval slavni slepi prerok Tejrezij. Napovedal mu je, da bo v življenju napravil mnogo junaških del in postal nesmrten. Heraklej je bil v sorodstvu s kraljem Evristeja.
Etimologija Heraklejevo ime je nastalo iz dveh grških besed: in ( in , ). To je ime je dobil, da bi zmanjšal Herin bes.
Kult Stari Grki so praznovali festival herakleja, ko so se spominjali njegove smrti, drugi dan meseca po atiškem koledarju (konec julija ali v začetku avgusta). Za egiptovski Heraklejev tempelj v oazi Baharija verjamejo, da sega do 21 pred našim štetjem. Ponovna ocena Ptolemajevih opisov na otoku Malta poskuša povezati mesto Ras ir-Raħeb s Heraklejevim templjem Ptolemy iv. 3. § 37, vendar argumenti niso prepričljivi.
Mitologija Rojstvo in otroštvo
Hera je bila Heraklejeva mačeha in njegova sovražnica. Zevs je oplodil smrtnico Alkmeno v podobi njenega moža Amfitriona. Iste noči se je vrnil tudi njen mož in prav tako spal z njo. Alkmena je zanosila z dvema fantkoma. Hera je prisilila Zevsa, da priseže, da bo deček, ki se rodi te noči članu Perzejeve hiše, veliki kralj. Ko je bila Alkmena noseča s Heraklejem, je Hera poskušala preprečiti porod tako, da je Alkmeni zavezala nogi v vozel in s tem upočasnila porod. Potem pa pospešila Evristejevo rojstvo. Hero je prevarala Galantida, Alkmenina služkinja, ko je rekla, da je Alkmena že rodila. Hera je Galantido spremenila v malo podlasico. Alkmena je potem rodila polboga Herakleja in smrtnika Ifikla. Herakleja je imenovala Alkid, a je bil preimenovan v Heraklej ali Herakles, v prevodu "Herina slava", da bi se ublažila Herina jeza.
Ko je bil otrok, je Hera poslala dve kači, da bi ga ubili, ko je ležal v zibelki. Kači je zadavil, vsako z eno roko. Njegova dojilja ga je našla, ko se igral z njima, kot da sta igrački.
Legenda pripoveduje, da je Zevs prevaral Hero, da je dojila Herakleja. Otrok je potegnil tako močno, da si ga je boginja s krikom odtrgala od prsi in mleko se je polilo po nebu in ustvarilo Mlečno cesto.
Mladost thumb|Annibale Carracci: Heraklejeva odločitev, 1596 Ko je z liro ubil svojega učitelja glasbe Linosa, je moral do 18. leta čuvati govedo na Kitajronu s svojim očimom Amfitrionom. Tam sta ga obiskali dve nimfi: Naslada in Krepost. Ponudili sta mu udobno in razkošno življenje ali težko, a slavno življenje. Heraklej je izbral Krepost. Enega od izzivov mu je postavil kralj Tespij, ki je hotel, da ubije kitajronskega leva. Za nagrado mu je kralj ponudil, da oplodi njegovih 50 hčera. Menda je to Heraklej storil v eni noči.
Potem se je poročil z Megaro, hčerjo tebanskega kralja Kreonta. Hera mu je omračila um in ubil je njo in svoja otroka, ker je mislil, da so divje zveri. Ko je doumel, kaj je storil, je odšel v delfsko preročišče. Hera je imela prerokinjo pod nadzorom in odredila je, da mora 12 let služiti svojemu sorodniku, argoškemu kralju Evristeju, ter opraviti katero koli nalogo, ki mu jo da. Pogoj, da pride na Olimp (in postane nesmrten), je bil opraviti 12 del (dodekathlos), ki mu jih je naročil kralj Evristej.
Dvanajst del Apolodor Atenski (grško Ἀπολλόδωρος ὁ Ἀθηναῖος; okoli 180 do po 120 pr. n. št.), Asklepijadov sin, grški učenjak in matematik, je zapisal dela v naslednjem vrstnem redu:
1. Nemejski lev thumb|left|Heraklej ubija nemejskega leva; španska freska iz 3. stoletja Moral je ubiti nemejskega leva in kralju Evristeju kot dokaz prinesti njegovo kožo. Koža tega leva je bila tako debela, da je nobeno orožje ni moglo predreti, ubila ga je lahko samo človeška roka. Heraklej je poskušal z lokom in puščico ter gorjačo in bronastim mečem, a mu ni uspelo. Odvrgel je vse svoje orožje in se boril z levom na tleh. Končno ga je zadavil in zadušil.
Ko ga je ubil, se je Heraklej ure in ure mučil, da bi ga odrl. Bil je jezen, ker je mislil, da mu ne bo uspelo izpolniti naloge. A prišla je Atena, preoblečena v starko, in mu povedala, da je najboljše orodje za odiranje levje kože levji kremplji.
Izpolnil je nalogo in nosil neprebojno kožo kot svoj oklep. Ko ga je kralj Evristej videl prekritega s kožo, se je od strahu skril v veliko bronasto posodo. Vse nove naloge mu je dajal po glasniku.
2. Lernajska Hidra thumb|150px|Antonio Pollaiuolo: Heraklej in lernajska Hidra, 15. stoletje Heraklej je prišel do močvirja Lernajskega jezera, kjer je živela Hidra. Usta in nos si je prekril s tkanino, da bi se zaščitil pred strupenimi hlapi, in ustrelil plameneče puščice v njen brlog, da bi jo zvabil ven. Potem se je spoprijel z njo. Vsakič ko ji je odsekal eno glavo, sta zrasli dve novi. Apolodor piše, da je Heraklej ugotovil, da je tako ne bo mogel premagati in je poklical svojega nečaka Jolaja na pomoč. Spomnil se je (morda pod vplivom Atene), da morata osmodita štrclje z ognjem, ko odseka glavo. To sta storila in končno ubila Hidro. Eno njeno nesmrtno glavo je postavil pod velik kamen na sveti poti med jezerom in Elejo, namočil puščice v Hidrino strupeno kri in tako končal nalogo.
Druga različica zgodbe pravi, da je, potem ko je odsekal vsako glavo, pomočil meč v Hidrino kri in uporabil njen strup, da glave niso ponovno zrasle. Hera je trdila, da naloga ne velja, ker mu je pomagal nečak.
3. Erimantski merjasec thumb|Louis Tuaillon: Heraklej in erimantski merjasec; kip v Berlinu iz 1904 Erimantski merjasec je ogrožal kmetovalce na gori Erimant zaradi uničevanja posevkov in goveda. Heraklej tudi ni smel ubiti svojega plena. Kentaver Hiron mu je rekel, naj ga zvabi v globok sneg. Res ga je splašil, zmedel in pognal v sneg, ga zvezal in odnesel do Evristeja. Kralj se je tako ustrašil, da se je skril v velik sod in rekel Herakleju, naj ga reši te zveri. Heraklej ga je poslušal.
4. Kerinejska košuta thumb|Heraklej drži zlato rogovje kerinejske košute, gledata ga Atena (levo) in Artemida; (črnofiguralni slog, amfora, približno 540–30 pr. n. št. Evristej je bil jezen, ker je Heraklej ušel smrti pri prejšnjih nalogah in je dalj časa razmišljal o naslednji nalogi. Četrta naloga je bila ujeti kerinejsko košuto, ki je bila posvečena Artemidi. Evristej je upal, da se bo boginja razjezila.
Kerinejska košuta je imela bronasta kopita, zlate rogove in je bila hitrejša od puščice. Heraklej jo je moral pokazati Evristeju nepoškodovano, zato jo je lovil leto dni po vsej Grčiji, Trakiji in Istri. Ko jo je utrudil, se je odločil vzeti eno puščico in jo ustreliti v nogo med mišico in kost brez kapljice prelite krvi. Zvezal jo je in odnesel Evristeju. Srečal je Artemido in njenega brata Apolona in ji razložil, da je to naloga in prosil, da mu oprosti, češ da bo košuto takoj vrnil. Artemida mu je oprostila in Heraklej je košuto odnesel Evristeju.
Evristej je hotel, da košuta postane del kraljevega zverinjaka. Heraklej je vedel, da mora košuto vrniti, zato je rekel, da mu jo da, če jo bo sam vzel. Kralj je krenil ponjo, a jo je Heraklej spustil. Ker je bila hitrejša od puščice, je pobegnila k svoji gospodarici Artemidi. Heraklej je rekel, da ni bil dovolj hiter in tako mu je uspelo dokončati tudi to nalogo.
5. Avgijev hlev Evristej se je spomnil te naloge, ker so prejšnje samo vzbujale občudovanje Herakleja pri ljudeh, s to pa bi ga ponižal. Elidski kralj Avgij je bil Helijev sin, zato je bila njegova čreda blagoslovljena: imel je 300 črnih bikov, 200 plodnih bikov in 12 srebrnobelih bikov, ki so branili čredo. Njegove staje že dolgo niso bile očiščene. Heraklej je moral vse izprazniti in očistiti v enem dnevu. Najprej je razbil dva zidova in potem preusmeril reki Alfej in Penej proti stajam. V nekaj urah je bilo delo opravljeno. Avgij ni hotel dati dogovorjene desetine živine, zato ga je Heraklej ubil, njegovo kraljestvo pa prepustil njegovemu sinu Fileju.
Grški pesnik Pindar trdi, da je tam Heraklej ustanovil olimpijske igre.
6. Stimfalske ptice thumb|Heraklej in stimfalske ptice; španska freska iz 3. stoletja Šesta Heraklejeva naloga je bila uničenje ljudožerskih ptic, ki so se razmnožile na obalah jezera Stimfal. Bile so posvečene Aresu in so se hranile z ljudmi, imele so bronaste kljune, kremplje in ostra kovinska peresa, s katerimi so napadale žrtve. Glede na to, da je bilo mračno, sta Atena in Hefajst pomagala Herakleju tako, da sta mu dala bronasto ropotuljo, s katero je ptice splašil in jih nagnal v let. Potem jih je s puščicami postrelil. V drugi inačici zgodbe jih je streljal s katapultom. Ptice, ki so preživele, se nikoli več niso vrnile v Grčijo.
7. Kretski bik thumb|left|Heraklej in kretski bik; grška amfora iz 5. st. pr. n. št. Na Kreti je bil bik, ki ga Minos ni hotel žrtvovati Pozejdonu. Ta bik je odpeljal Evropo, z njim je Pazifaa spočela Minotavra. Čeprav je Minos ponudil Herakleju pomoč, jo je ljubeznivo odklonil in se odločil, da bo nalogo opravil golorok. Bik je bruhal ogenj, zato se je boj zavlekel. Na koncu ga je premagal, bika ujel in ga odnesel v Mikene. Ko ga je Evristej videl, ga je hotel posvetiti Heri, a ga je odbila, ker je bik izražal Heraklejevo moč.
To žival je pozneje na Maratonskem polju ubil Tezej.
8. Diomedove kobile thumb|Heraklej in Diomedove kobile; španska freska iz 3. stoletja
V pokrajini Trakiji je imel nori kralj Diomed štiri kobile: Podargo, Lampono, Ksanto in Deno, ki jih je hranil s človeškim mesom. Heraklej jih je moral ukrasti. To je naredil z veliko lahkoto. Nahranil jih je z Diomedom zaradi njegove zlobe in okrutnosti. Po drugi inačici je prišel s svojim ljubimcem Abderom, ki je čuval kobile, medtem ko se je Heraklej boril z Diomedom. Kobile so Abdera pojedle, zato jim Heraklej dal še Diomeda, da se je maščeval.
Potem ko so se najedle, so kobile postale mirnejše in jih je odpeljal v Mikene, da kralj Evristej odloči o njihovi usodi. Evristej je odločil, da jih odpeljejo na Olimp in žrtvujejo Zevsu, a jih je Zevs zavrnil in poslal volkove, leve in medvede, ki so jih pokončali.
Druga inačica zgodbe govori o tem, da jih je Heraklej pustil svobodno begati po Argosu, saj so postale trajno mirne.
9. Pas kraljice Amazonk thumb|left|Heraklej in Amazonke; grška amfora iz 5. st. pr. n. št. Heraklej je moral Evristejevi hčeri prinesti pas Hipolite, kraljice bojevnic Amazonk, ki ji je pas podaril njen oče Ares. Amazonke so onesposabljale fante in moške, da so morali zanje opravljati hišna opravila. Uporabljale so bronasto orožje in prve osnovale konjeniške rodove. Hera je nahujskala Amazonke proti Herakleju, zato jih je bil prisiljen pobiti in vzeti kraljevski pas. Heraklej je posilil Hipolito in jo zatem dal za ženo Tezeju.
V drugi inačici zgodbe se je Hipolita zaljubila v Herakleja in mu sama dala svoj pas.
10. Gerionova čreda thumb|Heraklej in Gerion; grška amfora iz 5. stoletja pr. n. št. Heraklejeva deseta naloga je bila polastiti se znamenite Gerionove črede iz Eritije, ki je slovela po svoji lepoti in jo je čuval dvoglavi pes Ortos, a je ni smel odkupiti ali prositi kogar koli za pomoč. Gerion, sin Hrizaorja in Kaliroe, hčerke Titana Okeana, je bil velikan s tremi glavami in tremi telesi, vedno oborožen do zob.
Na poti do Eritije je Heraklej prehodil libijsko puščavo in ker je bil jezen zaradi vročine, je ustrelil puščico na Helija, boga Sonca. Helij ga je prosil, naj preneha, a je Heraklej zahteval velik zlat pladenj, ki bi ga uporabil za plovbo po morju. Tako je prišel do Eritije. Spopadel se je z dvoglavim psom Ortom, ki ga je ubil s svojo gorjačo. Evritij, ki je čuval čredo, je prišel Ortu na pomoč, a ga je Heraklej ubil. Ko je Gerion slišal trušč, je prišel oborožen s tremi ščiti, tremi kopji in tremi čeladami. Na koncu ga je Heraklej ubil s puščico, ki jo je namočil v strupeno kri lernajske Hidre.