Zelenonoga tukalica (znanstveno ime Gallinula chloropus) je ptica iz družine tukalic, ki živi skoraj po vsem svetu v gosto zaraščenih močvirjih, ribnikih, manjših vodotokih ipd.
Je lahko prepoznaven ptič velikosti goloba z razmeroma dolgim repom in dolgimi nogami zelene barve (odtod vrstno ime) z dolgimi prsti, a brez plavalne kožice. Rdeča barva kljuna se nadaljuje v kožno gubo na čelu, konica kljuna pa je rumene barve. Perje je večinoma sivomodro, le po vrhu telesa je olivne barve. Na bokih ima belo črto, ki se proti repu spušča in ob pogledu od zadaj tvori obliko črke V. Bela je tudi spodnja stran repa, s črno progo v sredini. Rep največkrat nosi visoko privzdignjen, med hojo z njim trza. Samec in samica se po perju ne ločita. thumb|left|Mladič Mladiči so sivo-rjave barve, po licih in grlu umazano beli, enako kot odrasli imajo belo črto na boku in belo spodnjo stran repa. Rdeče kožne gube na čelu nimajo.
Vrsta se prehranjuje z raznolikim vodnim rastlinjem in majhnimi vodnimi živalmi (polži, ličinke žuželk ipd.), ki jih išče v gosto poraščenih vodotokih, občasno pa zaide v iskanju hrane tudi stran od vode. Večinoma so to zelo plašne živali, ki se hitro skrijejo med rastlinje kadar jih kaj zmoti, vendar so se za razliko od sorodne liske ponekod navadile bližine ljudi in se brezskrbno sprehajajo na prostem v parkih.
V območjih z zmernim podnebjem gnezdi spomladi s pričetkom od sredine marca do sredine maja. Samica izleže največkrat 8 jajc v gnezdo, ki ga par splete v gostem rastju na vodi. Jajca, ki jih grejeta oba starša, se izležeta po približno treh tednih. Prav tako oba starša skrbita za mladiče, ki se osamosvojijo po dveh do treh mesecih in imajo lastna legla naslednjo pomlad. Kasneje v sezoni ima lahko par ob ugodnih pogojih še eno leglo, ki pa je po navadi manjše. Posebnost zelenonoge tukalice je, da pri vzgoji tega legla sodelujejo tudi mladiči iz prvega.
Razširjenost Je najpogostejši in najbolj razširjen predstavnik družine tukalic, ki poseljuje večji del Evrazije razen Severne Azije, Afriko razen suhih ter tropskih delov, poleg tega pa še večino ozemlja Amerik razen skrajnega severnega in južnega dela ter Amazonije. V Sloveniji je splošno razširjena, pozimi pa je možno večje skupine opazovati le ob obali, a tudi tu številčnost od oktobra do februarja močno upade. V notranjosti se pozimi zadržujejo le posamezni osebki.
Taksonomija thumb|220px|Gallinula chloropus cachinnans, Teksas, ZDA
Zelenonogo tukalico je prvi znanstveno opisal]] švedski naravoslovec Carl Linnaeus v deseti izdaji svojega dela Systema Naturae. Uvrstil jo je v rod Fulica in ji dal dvočlensko ime Fulica chloropus. Danes je zelenonoga tukalica ena izmed petih danes živečih vrst, ki so uvrščene v rod Gallinulaki ga je leta 1760 uvedel francoski zoolog Mathurin Jacques Brisson. Ime rodu izhaja iz latinske besede gallinula ki pomeni »majhna kokoš« ali »piščanček«. Vrstni pridevek chloropus združuje starogrški besedi khlōros χλωρός in pomeni »zelen« ter pous (πούς), ki pomeni »noga«.
Prepoznanih je 5 podvrst, ki se med seboj ločijo večinoma le po odtenku obarvanosti perja in velikosti, zato jih je po telesnih značilnosti težko razločiti. G. c. chloropus (Linnaeus, 1758) – Evropa in severna Afrika do Japonske ter jugovzhodne Azije G. c. meridionalis (Brehm, CL, 1831) – Afrika južno od Sahare ter Sveta Helena (tropski jugovzhodni Atlantski ocean) G. c. pyrrhorrhoa Newton, A, 1861 – Komori, Madagaskar, Réunion in Mavricij (zahodni in osrednji del Maskarenskih otokov) G. c. orientalis Horsfield, 1821 – Notranji otoki (severovzhodni Sejšeli), Andamanski otoki, Malajski polotok, Veliki in Mali Sundski otoki, območje Sulavezija ter Filipini G. c. guami Hartert, EJO, 1917 – Severni Marianski otoki in Gvam (zahodna Mikronezija)
Podvrste Danes je priznanih pet podvrst. Nekaj drugih, ki so bile nekoč opisane, danes velja za mlajše sinonime. Razlik med podvrstami ni lahko opaziti, saj so razlike majhne in pogosto klinalne (lastnosti se postopno spreminjajo glede na geografsko območje, brez jasnih meja med posameznimi populacijami). Zato je kraj opazovanja običajno najzanesljivejši pokazatelj pri določanju podvrste, vendar selitvene navade vrste pomenijo, da prepoznavanje zgolj na podlagi kraja ni vedno zanesljivo. Poleg spodaj navedenih obstoječih podvrst je znana tudi neopisana oblika iz zgodnjega pleistocena z območja Dursunluja v Turčiji.
Seznam podvrst po datumu opisaObičajna intrinomska imenaOpisRazširjenostEvrazijska zelenonoga tukalicaG. c. chloropus (Linnaeus, 1758)Vključuje G. c. correiana in G. c. indica.Krila in hrbet črnkasto olivne barveRazširjena od severozahodne Evrope do severne Afrike in vzhodno do osrednje Sibirije ter od vlažnih območij Indijske podceline in Jugovzhodne Azije vzhodno do Japonske; prisotna je tudi na Kanarskih otokih, Azorih, Madeiri in Zelenortskih otokih.Indijsko-pacifiška zelenonoga tukalicaG. c. orientalis (Horsfield, 1821)Majhna, s skrilnato sivimi krilnimi pokrovkami in veliko kožno gubo na čelu.Najdemo jo na Sejšelih, Andamanskih otokih in v južni Maleziji do Indonezije; prisotna je tudi na Filipinih in Palau. Gnezdeča populacija, ki obstaja na otoku Yap v Mikroneziji od 1980-ih let, naj bi pripadala tej podvrsti, lahko pa tudi redki G. c. guami.Velikost populacije: na Palauu verjetno nekaj sto osebkov v začetku 2000-ih, na Yapu pa manj kot 100 v istem obdobju.Afriška zelenonoga tukalicaG. c. meridionalis (C. L. Brehm, 1831)Podobna kot G. c. orientalis, vendar ima manjšo kožno gubo na čelu.Najdemo jo v podsaharski Afriki in na Sv. Heleni.Madagaskarska zelenonoga tukalicaG. c. pyrrhorrhoa (A. Newton, 1861)Podobna kot G. c. meridionalis, vendar ima peruti pod repom rjavkasto obarvane.Najdemo jo na otokih Madagaskar, Réunion, Mauritius in Komorih.Marianska zelenonoga tukalicaG. c. guami (Hartert, 1917)V čamorščini imenovana pulattat.Zelo temna operjenost teles.Endemična za severne Marianske otoke, glej tudi G. c. orientalis zgoraj.Velikost populacije: približno 300 osebkov leta 2001.
Sklici
Viri
Zunanje povezave
Zelenonoga tukalica na straneh DOPPS. Zelenonoga tukalica na straneh KPSS. (Common) Moorhen species text in The Atlas of Southern African Birds
Kategorija:Tukalice Kategorija:Ptiči Azije Kategorija:Ptiči Afrike Kategorija:Ptiči Evrope Kategorija:Ptiči Južne Amerike Kategorija:Ptiči Severne Amerike Kategorija:Ptiči Srednje Amerike Kategorija:Ptiči Slovenije Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758