Alojzij Carli - Lukovič (kárli), slovenski rimskokatoliški duhovnik, prevajalec in pisatelj, * 3. marec 1846, Tolmin, † 28. november 1891, Most na Soči.
Življenje in delo
Carli je leta 1871 končal študij bogoslovja v Gorici. Kot duhovnik je služboval predvsem na Primorskem: v Vipavskem Križu, Mirnu in Sveti Luciji, nato na Mostu na Soči.
Po zgledu romantičnih romanov o prvih začetkih krščanstva je napisal povesti: Evfemija (1874) in Zadnji dnevi v Ogleju (1876). Slednjo povest je Carli označil za »izviren roman iz petega stoletja«. Gre pa za romantično zgodbo, postavljeno v čas propadanja rimskega cesarstva. V delu se pojavi tudi hunski vladar Atila. Carli je objavil tudi več zgodovinskih spisov, npr. Tolmin kot kraj in okraj (1874).
Bibliografija Proza Evfemija, (1874) Zadnji dnevi v Ogleju, (1876)
Zgodovinska dela Tolmin kot kraj in okraj, (1874)
Glej tudi seznam slovenskih pisateljev
Viri Enciklopedija Slovenije; knjiga 1, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1987 Adrijan Lah, 1997: Mali pregled lahke književnosti. Ljubljana, Založba Rokus
Zunanje povezave
Kategorija:Slovenski pisatelji Kategorija:Slovenski prevajalci Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki